Strokovna vodja Asociacije Polona Torkar, ki je moderirala četrtkovo okroglo mizo Beremo ZUJIK v Komuni Kina Šiška, je zainteresirane člane nevladnih organizacij in posameznike na področju kulture povabila k še zadnji poglobljeni razpravi o spremembah, ki jih prinaša predlog zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Javna razprava o osveženem krovnem zakonu se je končala 3. novembra, zdaj pa se vanj vnašajo še zadnje korekcije, preden gre v potrditev v državni zbor. Spremembe naj bi med drugim bolje uredile vprašanja socialnega položaja in vrednotenja dela samozaposlenih ter drugih delavcev v kulturi, pa tudi delovanje nevladnih društev in organizacij.

Sprememb še ni konec

Debate se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je uvodoma povedala, da so se že v začetku mandata podali v prevetritev določenih zakonov ali prenovo zastarele zakonodaje. »Glavni krovni zakon je star že dvaindvajset let, vmes je sicer doživel nekaj sprememb, ta pa bo ena največjih doslej. Naslavlja upravljanje in financiranje javnih zavodov, infrastrukturo in investicijske projekte ter delovne pogoje za samozaposlene v kulturi, kjer bo za delovanje nevladnih organizacij spremenjen konceptualni okvir javnega interesa za kulturo.«

Po njenih besedah se bodo glavne spremembe zgodile prav na področju samozaposlenih v kulturi: spremenili so denimo razpise, ki bodo omogočili financiranje dvoletnih programov, »ker pač v Sloveniji sprejemamo dvoletni proračun in se lahko samo za dve leti programi sprejmejo vnaprej«, hkrati pa se zaveda, da bo področje terjalo še več popravkov. Da so premiki mogoči, je ponazorila na primeru področja baleta, kjer so že ukrepali glede novih zaposlitev prekarnih mladih plesalcev in prekvalifikacij starejših plesalcev v druge poklice. Napovedala je tudi spremembe glede višine cenzusa, karierne dinamike in bolniškega nadomestila.

Kot »politično korekten« vidi ministričin trud dolgoletni kulturni delavec Simon Kardum, saj je stranka Levica navsezadnje obljubila, da bodo uredili položaj samozaposlenih na področju kulture, kar je sicer utemeljeno že v nacionalnem kulturnem programu. Meni pa, da bi bilo morda bolje razmišljati o povsem novem zakonu, kajti posodobljeni ZUJIK je zasnovan na različnih konceptih kulturnih politik.

Med pohvalami in dvomi

Kardum je sicer pri predlaganih spremembah zakona pozdravil redefinicijo javnega interesa, znotraj katerega je zelo pomemben regionalni vidik z enakopravno dostopnostjo do kulturnih dobrin. Veseli ga tudi ureditev centralne evidence, ki bo omogočila kakovostne analize in evalvacije kulturne politike, dvomi pa denimo o novem poglavju »transdisciplinarnosti«, pri čemer ni povsem jasno, kdo sodi v to kategorijo. Glede načrtovanega dvoletnega financiranja javnih zavodov pa meni, da za tako omejitev ni potrebe, saj že zdaj obstaja dovolj varovalk, in bi bilo smotrno ohraniti večletna sofinanciranja od države.

Bolj jasno podporo države potrebujejo tudi nevladne organizacije, ki delajo profesionalno v lokalnih okoljih, saj tudi v osveženem zakonu še vedno iščejo referenčno točko, ki bi jim služila pri iskanju podpore pri občinskih odločevalcih. Ljubiteljska kultura se podpira, sami pa so pri razpisih in sofinanciranju obravnavani kot »mladinska organizacija«, ker zanje ustreznih razpisov sploh ni, je opozorila producentka Sanja Popov Leban iz Zveze Mink Tolmin. Režiser in scenarist Blaž Završnik je dejal, da društvo režiserjev pozdravlja spremembe zakona, kajti avdiovizualno področje, ki je bilo dolga leta zelo zanemarjeno, zdaj dobiva svoje mesto. Predsednik društva Asociacija in producent Uroš Veber pa je dodal, da gre predlog zakona nedvomno v pravo smer, saj bodo s spremembami bliže izenačenju pravic med samozaposlenimi v kulturi in zaposlenimi v javnih kulturnih zavodih.

Beseda je tekla tudi o vlogi posvetovalnih teles ministrstva, kot je nacionalni svet za kulturo, ki naj bi krepil družbeni dialog pri oblikovanju kulturnih politik, vendar nima odločevalske funkcije, kar se jim zdi škoda. Kulturniške zbornice, ki je v zakonu še vedno prisotna, pa sploh ne vidijo več kot relevantne, zato so ministrici predlagali celo njen izbris.