Do nedelje bo v ljubljanskem Kinodvoru na ogled film Julie molči režiserja Leonarda van Dijla. Zgodba se osredotoča na obetavno teniško igralko, ki se zavije v molk, ko njenega trenerja v elitni teniški šoli obtožijo spolnega nadlegovanja. Belgijski kandidat za oskarja, katerega celoten fokus je na protagonistki in skoraj nič na nasilnežu, je požel pozitivne mednarodne kritike, prvič pa so ga predvajali na letošnjem festivalu v Cannesu v sekciji Teden kritike. Na projekciji, ki je v Kinodvoru potekala 22. novembra, so gostili glavno igralko in tudi nekdanjo teniško igralko Tesso Van den Broeck ter soscenaristko in igralko, ki je v filmu nastopila v vlogi matere, Ruth Becquart. Slednja je povedala: »Režiser mi je rekel, naj imam to dekle rada tako na papirju kot na setu. Namenoma me je izbral za soscenaristko, saj sem ženska in imam hči iste starosti. Vsi smo seznanjeni z grozotami takšnih primerov spolnega nasilja, mi pa smo želeli predstaviti proces celjenja teh ran. Zgodbo, ki bi dala upanje na boljši svet vsem, ki so kot Julie. Žrtev spolnega nasilja lahko postane kdorkoli, ni važno, ali prihaja iz dobre ali slabe družine.«
Prvič pred kamero
Preden se je mlada Tessa Van den Broeck znašla pred veliko filmsko kamero v vlogi Julie, je bila običajno dekle, zaljubljeno v tenis. »Nobenih izkušenj nisem imela s filmskim svetom. Mislim, da so iskali prave teniške igralke zato, ker je težje najti dobro igralko te starosti s teniškimi izkušnjami. Trener mi je nekega dne poslal sporočilo, naj se udeležim avdicije, jaz pa sem si mislila: 'Zakaj si to poslal ravno meni?' Vseeno sem se prijavila in mislim, da mi je šlo precej dobro, saj drugače ne bi dobila vloge,« je povedala Tessa, pri čemer je Ruth Becquart pritegnila: »Takoj smo vedeli, da je to Julie.«
Novopečeno filmsko igralko je čakala razburljiva izkušnja, za katero si nikoli ni mislila, da jo bo doživela. A ostala ji je v zelo lepem spominu. »Bila je težka vloga,« je pojasnila Tessa, »vendar je bila na setu ločnica med mano in likom zelo jasna. Ko je režiser rekel 'akcija', sem bila Julie, ko je rekel 'rez', sem bila spet Tessa. Pred snemanjem smo veliko vadili. Na setu so bili tudi moji prijatelji, družina in moj kuža.« Zaradi filmskega projekta je Tessi uspelo spoznati znano japonsko teniško igralko Naomi Osaka, veliko podpornico filma. Tessa ima sicer tudi sama izkušnje z elitnimi teniškimi šolami, eno takšnih je obiskovala v Belgiji, kjer je tri leta živela v internatu. »Igrala sem na res visokem nivoju, tudi mednarodno. Nato so prišle poškodbe in šola, posledično sem igrala vedno manj.« Kako je videti življenje v takšni teniški šoli, je razložila takole: »So vzponi in padci. Veliko je tekmovalnosti med igralci, kar je normalno. To potrebuješ, da si lahko boljši. Velik izziv je predvsem mentalno področje, saj je tenis težek šport.«
Tako v življenju kot v umetnosti
Igralka Ruth Becquart prihaja iz druge generacije kot njena mlajša soigralka. V njenih ranih letih je bila v podzavesti deklet veliko bolj vkovana nujnost ubogljivosti in poslušnosti, nekaj, kar danes izginja, opaža druga sogovornica: »Sama sem bila prestrašeno dekle, vse druge sem postavljala pred sebe. Mlajše generacije se bolj zavedajo dogajanja okoli sebe, kar je dobro.« Spominja se, da se je na film odzval znan belgijski psihiater, ki dela z otroki. »Rekel mi je, da se ga je naš film dotaknil zlasti zato, ker je tudi molk jezik svoje vrste, ki se zgodi, ko osebo ljudje globoko prizadenejo. To se me je zelo dotaknilo. Če opazite koga, ki je nenavadno tiho, bodite pozorni,« je prijazno opomnila.
Subtilen prikaz nečesa travmatičnega, ki se odvija v podtonih celotnega filma, ne skriva le tragedije, ki se nikoli nikomur ne bi smela zgoditi, temveč vključuje tudi trenutke srečne mladosti. »Namenoma smo se odločili, da bomo protagonistko postavili v veliko prijetnih scen, zaradi katerih se bo lažje prebila skozi svojo izolacijo žalosti. Vidimo jo, kako gre na zabavo s soigralci, kako dobi novega in boljšega trenerja, kako ji doma prisluhnejo. Skrito dramo tako čutiš bolj, kot če bi jo direktno pokazali,« je dejala Ruth Becquart.
Tessa Van den Broeck je pred našim intervjujem prejela posebno sporočilo. Dekle, ki se je obrnilo nanjo, ima podobno zgodbo kot Julie v filmu. »Sprva nisem vedela, kaj naj ji odpišem. To se me je zelo dotaknilo, nenazadnje je cilj filma ravno v tem, da ljudem pomaga. Tudi sama je napisala, da ji je naša filmska zgodba pomagala.«
