Portorož bo med 22. in 27. oktobrom znova odet v filmsko platno slovenskih stvaritev na področju kinematografije. Za letošnjo bero filmov, ki jih bodo predvajali na 27. festivalu slovenskega filma, so imeli organizatorji težko nalogo – pričakalo jih je nadpovprečno veliko število prijav, in sicer 163, kar je okoli 50 več kot lani, je povedal direktor festivala Bojan Labović. »To kaže na pospešeno produkcijo v slovenski filmski proizvodnji, tako neodvisni kot t. i. nacionalni,« je prepričan. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je na včerajšnji tiskovni konferenci temu pritrdila. V tekmovalni program so uvrstili 72 filmov, od tega 13 celovečernih. Osrednji slovenski filmski festival je najbolj neposreden pokazatelj kontinuirane slovenske filmske produkcije kot tudi poskusov vnašanja raznolikosti, je pojasnila direktorica: »Letošnji program smo nekoliko uravnotežili in v kinematografijo prenesli tudi filme s komunikativnejšimi vsebinami. Celovečerni tekmovalni program prinaša tri otroške in mladinske filme, črno komedijo in film režiserke Sonje Prosenc (Odrešitev za začetnike), ki si ga že lahko ogledamo tudi v distribuciji.«
Dokumentarna forma cveti
Med trinajstimi celovečerci, ki se bodo potegovali za nagrade, je pet igranih, šest dokumentarnih in dva igrano-dokumentarna. Na slovenski filmski sceni svojo obliko renesanse doživlja predvsem dokumentarni film, kar so že pred časom zaznali tudi pri Slovenskem filmskem centru in zato poskušali tovrstne avtorje čim bolj podpreti. V kratkometražnem tekmovalnem delu bodo prikazali 21 kratkih filmov, ki se gibljejo od animacije, fikcije do dokumentarnih pripovedi. Pregledni program bo 27. festivalsko edicijo pospremil s 27 filmi, med njimi je tudi Gepack Žige Kukoviča, ki je veliko pozornosti pritegnil v komercialnih kinematografih. Del pestrega dogajanja bo tudi na novi lokaciji Magazin Grando, ki je nadomestila Monfort. Letošnja prejemnica nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo je Zvonka Makuc, ki je s svojim delom na področju kostumografije pomembno zaznamovala slovenski film. Ob tej priložnosti bo v avli portoroškega Avditorija na ogled tudi razstava o nagrajenki. Otvoritveni film bo dokumentarec Cent'anni režiserke Maje Doroteje Prelog, ki je sprva želela posneti zgodbo o svojem partnerju in njegovem okrevanju po levkemiji, nakar je snemanje postalo preizkus njunega odnosa in nezaceljenih ran. »Film mi je nastavil ogledalo in odločila sem se, da ne pogledam stran od neprijetnih delov sebe,« je povedala v izjavi za festival.
Zgodovinski novci
V okviru festivalskega dogajanja je Nataša Bučar izpostavila še drug, produkcijski vidik: »Ko se v javnosti začnejo pojavljati namigovanja, da je filmski prostor odprt samo določenim produkcijskim hišam in nikomur drugemu, je treba poudariti, da letošnji festival kaže tudi na raznolikost produkcijskih hiš, ki delajo filme v Sloveniji. Med petimi celovečerci je pet različnih produkcijskih hiš, enako velja za osem celovečernih dokumentarcev, torej osem produkcijskih hiš. V zadnjih letih nam je uspelo odpreti prostor različnim filmskim ustvarjalcem.«
Slovenski film čaka tudi lepa bližnja prihodnost, ki je v resnici precej zgodovinska. Vsaj na papirju in v denarju. »Vlada je naposled slišala naše besede in napovedala bistveno povečanje finančnih sredstev za film v letih 2025 in 2026. Iz poudarkov, ki so razvidni javnosti, smo razbrali, da bo v teh dveh letih od celotnega kulturnega proračuna, ki je prav tako povečan, več kot 5 odstotkov sredstev namenjenih za film. Ko sem prvič nastopila svoj mandat leta 2016, je filmski center razpolagal s 4,3 milijona evrov. Za leto 2025 se nam za slovenski film obeta 15 milijonov,« je še razložila Nataša Bučar. Finančni priliv bo po njenih besedah filmskim ustvarjalcem omogočil predvsem boljše pogoje dela.
