Kot je v uvodu dogodka zbrane nagovoril Miran Lesjak, odgovorni urednik časnika Dnevnik, se je pred nekaj dnevi udeležil sestanka o prihodnosti projekta Gazela, na katerem so sodelovali tudi lastniki oziroma direktorji številnih zlatih gazel, ki so bile v preteklosti prepoznane kot najboljše izmed najhitreje rastočih družb. »Čeprav sem tudi sam predan temu projektu, me je presenetilo, s kakšnim ponosom govorijo o tem, da je gazela najodličnejše priznanje za gospodarske dosežke v Sloveniji – oskar slovenskega podjetništva, in opozarjajo, da številne pretekle gazele še danes poslujejo po gazelje, rastejo in so v navdih okolju, v katerem delujejo.« Projekt bo prihodnje leto star 25 let, zato je treba v njem izvesti nekaj sprememb – te bodo še dvignile ugled blagovne znamke, je nadaljeval in poudaril, da organizator, medijska družba Dnevnik, ne bo spreminjal tistega, na čemer je znamka zgrajena, to so metodologija, strokovnost, pretehtanost in objektivnost izbora, kar vse skupaj krepi zaupanje vanj in v sprejete odločitve. To je temelj, na katerem je zgrajen projekt, in to je tudi temelj, na katerem je bila sprejeta odločitev o letošnji regijski gazeli, je sklenil in čestital vsem nominirancem.
Regija z velikim razvojnim potencialom
V nadaljevanju je goste pozdravila Ingrid Trobec iz Primorske gospodarske zbornice, ki je dejala, da je ta stičišče gospodarskih idej in razvojnih projektov v obalno-kraški regiji. »Prepričani smo, da je to regija z enim največjih razvojnih potencialov v Sloveniji, o čemer priča tudi zanimanje za več projektov, ki jih snujemo z uveljavljenimi strokovnjaki z različnih področij. Ko smo pred petnajstimi leti doživeli regijski finančni zlom, ko so ugasnila številna podjetja, ki so bila prej garancija močnega gospodarstva in zibelka razvoja obalno-kraške regije, je bilo jasno, da bo preteklo nekaj časa, da se bo krivulja spet začela obračati navzgor, kar se dogaja v zadnjih dveh letih.« Vi ste dokaz, da je s pravim fokusom, disciplino in odličnimi odnosi v podjetju uspeh dosegljiv, je nagovorila nominirance. Zbranim v dvorani Botaničnega vrta Sežana je dobrodošlico v imenu župana Andreja Sile zaželel tudi Saša Gulič, član občinskega sveta, ki je poudaril prizadevanja občine za spodbujanje gospodarskega razvoja. »Z mreženjem ter predstavitvami lokalnih podjetij in institucij odpiramo vrata na ta trg in izjemno ponosni smo, da ste za razglasitev najboljših hitrorastočih podjetij izbrali prav našo občino. To jemljemo kot sporočilo, da ste jo prepoznali kot gospodarstvu prijazno skupnost.«
Nominirano podjetje Acinel s sedežem v Logatcu se ukvarja z načrtovanjem in razvojem energetskih sistemov ter transformatorskih in razdelilnih postaj v industriji. Kar 90 odstotkov poslov ustvari v tujini, njegovi inženirji pa delujejo po vsem svetu, od Azije do Afrike. Direktorja Davida Bucaja na dogodek v Sežani zaradi zadržanosti sicer ni bilo. Solkansko podjetje Roto Inox je specializirano za inovativne rešitve za procesno industrijo, od kemične in farmacevtske do kozmetične. Cerkniško podjetje LepTon-Quark proizvaja tiskana vezja in elektronske elemente, ki jih najdemo v avtomobilskih lučeh, igralniških ruletah in znakih, kot je M v znaku za McDonald's. Kot je v nadaljevanju pojasnil Blaž Pavšič, direktor družbe Roto Inox, je bistven del poslovanja podjetja procesna oprema za industrijo različnih farmacevtskih in biofarmacevtskih zdravil. Postavljajo sisteme, v katerih se proizvajajo zdravila, obsegajo pa vse procese od začetnega postopka do pakiranja zdravil. Podjetje sodeluje z največjimi farmacevtskimi družbami. Večje projekte delajo inženirske hiše, ki vanje pritegnejo dobavitelje – če se jim uspe uvrstiti na ta seznam, jih tudi v prihodnje povabijo k sodelovanju. Marjan Zidar, direktor podjetja LepTon-Quark, je nadaljeval, da se ukvarjajo s proizvodnjo elektronike za avtomobilsko in zabavno industrijo ter varnostne elektronike in medicinske opreme. S svojim znanjem znajo narediti praktično vse, je poudaril, potencial pa je zelo velik. Njihova usmeritev ni velikoserijska proizvodnja, temveč kompleksna elektronika manjših serij za široko uporabo. Tako so recimo izdelali elektroniko za zadnje luči električnega avtomobila audi A6, tudi McDonald's je ena izmed znamk, s katero se lahko pohvalijo, delajo pa še za letošnjo gorenjsko gazelo Caretronic in vodilnega slovenskega proizvajalca igralniških rulet Interblock.
Vsaka kriza pomeni tudi priložnost
V zadnjih tednih prihajajo iz tujine ne preveč spodbudne novice. Naročila upadajo, gospodarska dejavnost se ustavlja, težave imajo tudi največji sistemi, kot je Volkswagen. Zgodba s tem proizvajalcem avtomobilov nanje neposredno ne vpliva, je dejal Marjan Zidar, verjetno pa na vse vpliva posredno. Kot je razložil, se je to pripravljalo že zadnjih petnajst ali dvajset let, ker so menedžerji avtomobilskih velikanov v Evropi izkoriščali poceni delovno silo na Kitajskem in temu trgu zaupali izdelavo vseh rešitev, samo da je bilo poceni in so imeli dobičke. Pričakoval je, da se bo kriza pojavila že prej, je nadaljeval Zidar in opozoril, da so pred velikimi izzivi. Čeprav Volkswagnu neposredno ne dobavljajo, so neposredni dobavitelji čez noč ostali brez naročil in so morali, ker se razmere niso izboljšale, posel iskati na trgu. Prišlo je do tako imenovanega sistematičnega »shiftinga« naročil od najmanjših do večjih in to je učinek vakuuma, ki ga v panogi precej občutijo. »Vsaka taka kriza pomeni tudi priložnost; ker smo majhni in fleksibilni, se bomo tem razmeram verjetno lažje prilagodili, bo pa leto ali leto in pol težko. Brez medsebojne pomoči podjetij ne bo šlo, skupaj moramo razvijati dobre ideje in skupaj nastopiti, sicer nas bo Kitajska pojedla.« Tudi v farmacevtski panogi kriza pomeni, da farmacevtska podjetja ustavljajo naložbe in čakajo, kaj se bo dogajalo na trgu, je nadaljeval Blaž Pavšič. Usmerjajo se v manjše investicije, podjetje pa zanje opravlja vzdrževalna dela. Koronsko obdobje je zanje pomenilo več dela, saj so izdelovali opremo, v kateri so proizvajali cepiva za Pfizer in Moderno.
V nadaljevanju pogovora z voditeljema Marišo Bizjak in Antišo Korljanom so sogovorniki razpravljali o odnosih na delovnem mestu. Ti so zelo pomembni, je navedel Blaž Pavšič, bodisi med zaposlenimi in vodstvom bodisi med dobavitelji in strankami. To je ekosistem, ki omogoča podjetju, da deluje, in mora biti v ravnovesju. Treba je prisluhniti zaposlenim in strankam, ki dajo povratno informacijo in tudi pametne ideje. Že na dosedanjih dogodkih po Sloveniji je bil govor o Kitajski, o tem, kaj odlikuje njeno gospodarstvo in kaj so njegove pomanjkljivosti. Marjan Zidar, direktor LepTon-Quarka, ki ima pisarno tudi na Kitajskem, pravi, da brez Daljnega vzhoda in Kitajske pravzaprav ne moremo narediti nič več. So se pa razmere v zadnjih dvajsetih letih spremenile tako, da je med velikim številom ponudnikov danes kar 80 odstotkov dobrih. To je nevarno za evropska podjetja, ki niso toliko napredovala niti pri kakovosti in zmogljivosti niti pri tehnologiji in znanju. »Naša skupina je znanje azijskih partnerjev zelo dobro izkoristila in dosegli smo zelo dobre rezultate, imeli pa smo tudi srečo, da smo dobili poštene partnerje.« Kakšna pa je prednost zahodnega, evropskega in ameriškega, gospodarstva? Blaž Pavšič odgovarja, da se v njihovi panogi zaradi nadzora organizacij, ki odobravajo zdravila, proizvajajo kakovostnejši produkti. Azijska podjetja, ki izdelujejo podobno opremo, res izdelujejo velike količine, jih pa v evropskih ali ameriških projektih redko vidijo. Mi smo usmerjeni v kakovost, medtem ko je Azija v volumen, je dodal Marjan Zidar. V nadaljevanju pogovora so sogovorniki govorili o kadrih, ki jih je težko dobiti. Treba jih je ustrezno nagraditi, meni Marjan Zidar, Blaž Pavšič pa je dodal, da se zanašajo na lokalne kadre, ki jih zaradi specifičnosti dela sami priučijo.
Razogljičenje in alternativni viri energije
V zadnjem sklopu pogovora so se sogovorniki dotaknili porabe električne energije, ki je zaradi zvišanja cen postala velik strošek v poslovanju podjetij in se zažira v njihov dobiček. Marjan Zidar je bil kritičen do novega sistema obračunavanja, ki ni dovolj razumljiv, in do tega, da država nima dovolj zmogljivosti za skladiščenje električne energije, še naprej pa podpira gradnjo novih sončnih elektrarn. Maja Blatnik, predstavnica podjetja Alpacem, sponzorja projekta Gazela, ki se je pridružila pogovoru, je navedla, da so si kot velik porabnik elektrike zadali strateški cilj razogljičenja do leta 2035, energetsko učinkovitost pa povečujejo z lastnimi sončnimi elektrarnami. Tudi Edi Grbec iz Butan plina, še enega sponzorja projekta Gazela, pravi, da je usmeritev podjetja razogljičenje ter energetsko učinkovita energija za našo prihodnost in prihodnost naših zanamcev. V Alpacemu vidijo prihodnost v uporabi zelenega vodika predvsem kot nadomestilo zemeljskega plina – tudi infrastruktura gre v to smer – in za pogon tovornih vozil, želijo pa si spodbud, da bi vlagali v to tehnologijo. V Butan plinu se zavedajo, da je treba za čistejši svet čim manj uporabljati fosilna goriva, je navedel Grbec, pri čemer računajo, da bo po sedanjih plinovodih v prihodnosti tekel vodik. Seveda pa jih je treba ustrezno pripraviti, zato prej kot v desetih letih to ne bo mogoče, je sklenil.
