Veliko kapitala podjetij se je v obdobju 2000–2015 odselilo iz regije, zato so danes velike naložbe, ki jih podjetja financirajo z lastnimi sredstvi, prej redkost kot pravilo. Izjema je Luka Koper, ki ima zajeten večletni naložbeni načrt, vreden nekaj sto milijonov evrov. Slika gospodarstva po kriteriju velikosti podjetij je v regiji naslednja: med družbami, ki so Ajpesu oddale podatke iz letnega poročila za 2023, je bilo 84,8 odstotka mikrodružb, 13,6 odstotka malih, 1,2 odstotka srednjih in 0,4 odstotka velikih družb.
Vse manj brezposelnih
Podjetniški odtis regije pokaže naslednje: že nekaj let se število gospodarskih družb giblje okoli 5000, čisti dobiček regije pa obsega med 260 in 270 milijoni evrov. Covidna kriza je v večinoma storitveno usmerjenem gospodarstvu pustila velik pečat, saj so leta 2021 prihodki regije komaj presegli pet milijard evrov. Lani je realizacija družb s sedežem v obalno-kraški regiji krepko presegla šest milijard evrov. Iz finančnih kazalnikov je zanimiv pogled na EBITDA, ki je lani dosegel 573 milijonov evrov in je bil za 60 milijonov višji od predhodnega leta.
Statistika ugotavlja skoraj polno zaposlenost, saj se število oseb, prijavljenih na regijskem zavodu za zaposlovanje, že poldrugo leto vztrajno spušča, letos je prvič upadlo pod 3000 registriranih brezposelnih oseb. Število zaposlenih v gospodarstvu se je lani povečalo za štiri odstotke, na skoraj 23.000 (za 1000 več kot leto prej). V obalno-kraški statistični regiji so leta 2023 najbolj zaposlovale družbe s področja dejavnosti promet in skladiščenje, v katerem je bilo zaposlenih 22,9 odstotka vseh delavcev v regiji, sledijo pa družbe iz predelovalnih dejavnosti.
Dodana vrednost raste
Družbe so lani ustvarile skoraj 1,4 milijarde evrov neto dodane vrednosti, kar je realno za 4,2 odstotka več kot leto prej. Pri tem je neto dodana vrednost na zaposlenega znašala v povprečju 60.638 evrov, kar je realno za 0,1 odstotka manj kot v letu 2022 in za 365 evrov manj od državnega povprečja pri 61.003 evrih. Največjo neto dodano vrednost so podobno kot v predhodnih letih ustvarile družbe s področja prometa in skladiščenja, 427.935.000 evrov ali 30,8 odstotka celotne neto dodane vrednosti v regiji, kar je za 3,1 odstotne točke manj kot v letu pred tem. Visoko neto dodano vrednost so dosegle tudi družbe s področja predelovalnih dejavnosti, 252.847.000 evrov ali 18,2 odstotka celotne neto dodane vrednosti. Neto dodana vrednost je bila sicer ugotovljena v vseh občinah in največjo so imele družbe v Mestni občini Koper, v znesku 896.637.000 evrov oziroma realno za 4,3 odstotka več kot v letu 2022. Največja neto dodana vrednost na zaposlenega je bila v družbah divaške občine, in sicer 70.548 evrov, sledijo družbe s sedežem v Mestni občini Koper z 68.396 evri neto dodane vrednosti na zaposlenega. Najnižjo neto dodano vrednost na zaposlenega so ustvarile družbe iz občine Komen, in sicer 45.084 evrov.
Struktura gospodarstva jasno kaže, da v regiji prevladujejo storitvene dejavnosti. Iluzorno je pričakovati, da nam bo v regijo uspelo umestiti kakšno večjo proizvodno podjetje, zato že nekaj časa iščemo odgovor na vprašanje, kateri bo tretji razvojni steber regije, ki se bo postavil ob bok logistiki in turizmu. Nedvomno je bil doslej premalo izkoriščen potencial, ki ga z znanjem in opravljenimi raziskavami predstavlja Univerza na Primorskem. Njeno intenzivnejše vključevanje v premisleke o nadaljnjih razvojnih usmeritvah bo zato ključno za čim jasnejšo opredelitev enega ali pa več novih razvojnih stebrov, s katerimi se bodo morale poenotiti tudi občinske oblasti. Pri tem je največji omejitveni dejavnik pomanjkanje zazidljivih površin. Če k temu dodamo še vodovodno omrežje, ki poleti komaj dohaja potrebe turizma, in precej šibko električno omrežje, je jasno, da so izzivi veliki, zahtevajo pa tako visoko stopnjo sodelovanja med osmimi občinami v tej statistični regiji kot tudi drugačno razumevanje ljudi, ki se zdaj bolj ali manj ravnajo po načelu »vse potrebujemo, a tega ne bomo gradili na našem območju«.
