Če potegnemo črto pod zadnjo sezono, lahko ugotovimo, da je za slovensko košarko uspešno obdobje. Kako je zadovoljen predsednik KZS? Minula sezona je bila s klubskega vidika najboljša, ali pa vsaj blizu najboljši, saj imata dva slovenska kluba za seboj izjemne predstave na evropski sceni, poleg tega pa sta si zagotovila tudi nastopanje v evroligi v naslednji sezoni. Ko se je pred časom zgodilo nekaj podobnega, sem menil, da je to neponovljivo, a sem se na srečo motil. Tudi v državnem prvenstvu smo bili priča finalu vseh finalov. Upam, da ga bomo še kdaj. Izredno smo lahko zadovoljni tudi z mlajšimi selekcijami, saj smo za delo z mladimi dobili številna priznanja tudi s strani mednarodnih zvez, naš sistem želijo posnemati tudi v Srbiji in Črni gori. To pomeni, da na tem področju resnično dobro delamo, svoje pa povedo tudi rezultati, po katerih smo med mladinci drugi, med mlajšimi člani pa šesti v Evropi. Edino, kar nam manjka pri reprezentancah, je pika ni i pri članih. Na EP smo se znova uvrstili, pri čemer ni nepomembno, da smo dobili zadnjih pet tekem in med drugim dvakrat premagali Italijane. Tudi trenerska organizacija dela zelo dobro, kar se tiče sodnikov, pa sem svoje mnenje jasno povedal. Zaradi tega so bili nekateri užaljeni, a tako je in od odgovornosti ne gre bežati.

ZAVZEMAL SE JE TUDI ZA IZTOKA REMSA

Za razliko od vodilnih mož pri nogometni sodniški organizaciji, kjer si še kar zatiskajo oči pred dejstvom, da je sojenje slabo, ste si vi že pred časom javno povedali, da sojenje ni na stopnji ostalega razvoja slovenske košarke. Kaj konkretno je mogoče spremeniti na tem področju? Sodniška organizacija se bo morala počasi reorganizirati, tudi kadrovsko. Potrebno bo več dela z mladimi in zgraditi celotno piramido. Za Iztokom Remsom sicer imamo še nekaj zelo dobrih sodnikov, temu pa sledi kar velik prepad in tu bo potrebno še veliko dela. Vse le ni tako črno, saj je bilo sojenje na nekaterih tekmah kljub vsemu dobro, a žal večkrat tudi precej problematično. Tu ne želim biti preveč kritičen, a če smo nekatere ravni na zvezi kar uredili, je ta del v manjšem zaostanku. V prvi vrsti gre za preslabe priprave na tekmo, premalo izobraževanja in sledenja novim trendom. Ko se bo to izboljšalo, bo boljše tudi sojenje. Kar se tiče sojenja v finalih, se mi je to zdelo boljše kot na nekaterih prejšnjih tekmah. Ali ni nekoliko nenavadno, da kljub velikemu številu pritožb s strani klubov v finalu niti ene tekme ni sodil najboljši slovenski sodnik Iztok Rems? Sam sem si pošteno prizadeval, da bi finalne obračune sodil tudi Rems, a do tega ni prišlo. Če sem ga prav razumel, je bil tudi nekoliko užaljen zaradi kritik v minulih letih, čeprav je naš daleč najboljši sodnik. Tudi pritisk klubov je bil v zadnjem času nerazumljivo velik. A v vsaki stvari je treba iskati tudi pozitivno plat. Tako so priložnost dobili nekateri drugi sodniki in predvsem trojka, ki je sodila zadnjo tekmo, je, ob še nekaterih posameznikih, naša prihodnost.

KONČNO JE PRIŠLO DO PRAVE "KEMIJE"

Reprezentanci se je kljub obilici težav na koncu uspelo uvrstiti na EP. Ste na zvezi že dorekli cilje na tem velikem tekmovanju in kaj nameravate storiti, da se ne bo ponovila zgodba z minulih velikih tekmovanj, ko je reprezentanca vedno znova razočarala? Vse skupaj sem doživljal precej težko. Že na prejšnjem EP smo imeli močno moštvo in verjel sem, da lahko naredimo precej več, kot smo iztržili na koncu. Nad slabim rezultatom je bila presenečena vsa Evropa. Zaradi slabih izkušenj želimo biti tokrat v napovedih previdnejši, a ne zato, ker ne bi imeli ambicij, saj so te vedno visoke. Zadnjih pet tekem v kvalifikacijskem ciklusu je prineslo ogromno pozitivnih stvari, saj je v moštvu končno prišlo do prave "kemije", čeprav ob vseh težavah še zdaleč nismo nastopili v najmočnejši zasedbi. Menim, da so se tudi fantje resnično odločili, da si tokrat želijo rezultata. V to, kakšen bo, se ne želim spuščati, saj smo se že tolikokrat opekli, da to ne bi imelo nobenega smisla. Dejstvo je, da imamo izkušenj ogromno in bomo zato že od prvega dne pazili, da se napake iz preteklosti ne bodo ponavljale. Težave bomo morali reševati sproti in ne takrat, ko bo prepozno. Tudi načrt priprav je bil tako oblikovan že pred časom in dogovorjeno je, da se takoj opozori na vsako malenkost. Za kaj točno bo to na koncu zadoščalo, ne vem, saj večkrat odloča le ena žoga. Tudi na zadnjem EP so odločale malenkosti. Sam pri sebi sicer vem, kakšen je cilj na EP, a ga nikakor ne želim razkriti. Pa to ni bežanje od odgovornosti. Že pred začetkom priprav je prišlo do prve odpovedi, saj se je nastopu odpovedal prvi zvezdnik Rašo Nesterović. Kakšen je vaš pogled na to? Nesterovića na nek način razumem. V tem trenutku je prost igralec in si želi izboriti čim boljšo pogodbo, s katero bi pokril svoje ključno košarkarsko obdobje. Seveda je škoda, da gre prav za Nesterovića, saj zanj realno nimamo zamenjave. A kot sem že dejal, je najpomembnejši ekipni duh, ki je daleč pred individualno kakovostjo. Tudi če odpadejo še dva ali trije zvezdniki, glavno je, da bo moštvo dihalo kot eno. To je sedaj stvar trenerja in članov moštva, da stopijo skupaj in se odločijo: "Dovolj imamo vsega. Hočemo doseči rezultat!" Seveda je še vedno majhna možnost, da bi se Rašo le pridružil reprezentanci, če bi pravočasno našel klub in bi mi plačali zavarovalno premijo. Možnosti, da bi se moštvu pridružil kasneje, pa ni več.

BREZ ZAMUJANJA

Omenili ste, da zamujanja na priprave ne bo več. V zadnjem obdobju je bil po tem znan predvsem Arriel McDonald. Bi vi Američana še vabili v reprezentanco? To je stvar selektorja, sam pa imam o tem svoje mnenje. Pa vendar, nam lahko izdate vaše mnenje? Lahko vam ga tudi zaupam - McDonalda ne bi klical. Tu sta tudi Golemac in Goljović, pa še nekateri drugi. Menim, da je v prednosti prvi, a to je delo selektorja in vanj se nikoli nisem vtikal - in se tudi ne bom. Ste na košarkarski zvezi razmišljali, da bi šli po poti vaterpolske in rokometne, ki sta si uspešno izborili vlogo gostitelja evropskega prvenstva? O tem sem že razmišljal in verjetno bo nekoč napočil trenutek tudi za kaj takšnega. Treba se je zavedati, kakšni so pogoji. Potrebovali bi dvorano za 15.000 gledalcev in jasno je, da Slovenija teh pogojev trenutno ne izpolnjuje. Take dvorane niti ne potrebujemo, a v ozadju razmišljanj je vsekakor tudi takšna ideja.