Profesor na ekonomski fakulteti ljubljanske univerze Puharič je svojo kandidaturo umaknil v ponedeljek, čemur je botrovalo poročanje medijev o njegovi domnevni nestrpnosti do drugačnih (pred 13 leti, torej leta 1989, naj bi po pisanju tednika Mladina nasprotoval premestitvi oddelka za varstvo težko duševno prizadetih otrok in odraslih v sosesko BS 3, kjer je stanoval). Predsednik Kučan je takšno odločitev ocenil kot smiselno.Leta 1946 rojena Marija Krisper-Kramberger, vrhovna sodnica - svetnica na vrhovnem sodišču, je članica civilnega oddelka vrhovnega sodišča od 20. novembra 1991. S svojim delom je potrdila sloves izvrstne civilistke in vsestransko razgledane pravnice, piše v obrazložitvi predsednika države. Od leta 1973 je 12 let delala kot strokovna sodelavka na vrhovnem sodišču na civilnem oddelku in sčasoma delno tudi na gospodarskem oddelku ter ves čas na oddelku za evidenco sodne prakse. Od leta 1985 je bila šest let namestnica javnega pravobranilca, nato pa vrhovna sodnica na civilnem oddelku. Kandidatka ima obsežno bibliografijo in predava na ljubljanski pravni fakulteti. V mednarodnem okviru se je posvetila problematiki človekovih pravic; med drugim je sodelovala v odboru strokovnjakov za izboljšanje postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strassbourgu. Krisper-Krambergerjevo je kot kandidatko za sodnico ustavnega sodišča na pobudo civilnega oddelka vrhovnega sodišča predlagala občna seja vrhovnega sodišča.

Kljub temu, da so Krisper-Krambergerjevo podprli tako člani parlamentarne komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve kot tudi večina poslanskih skupin (LDS, ZLSD, DeSUS, SNS in SMS), pa je nepredviden zaplet na zasedanju državnega zbora posredno povzročil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic oz. vodja poslanske skupine SLS Janez Podobnik, ki se je nanj skliceval ob opozarjanju na nujnost politične in nazorsko uravnotežene sestave ustavnega sodišča. Krivic je namreč v ponedeljek na predsednika republike Milana Kučana in poslance naslovil odprto pismo v zvezi z volitvami ustavnih sodnikov. Po njegovem prepričanju sedanji sistem kandidiranja in volitev omenjenih sodnikov dopušča politično in nazorsko neuravnoteženo sestavo ustavnega sodišča. "Dokler bo število sodnikov neparno, bo vedno ena politična ali nazorska opcija imela v ustavnem sodišču večino," je med drugim poudaril Krivic, ki po nemškem vzoru predlaga parno število ustavnih sodnikov.Pred glasovanjem o kandidatki je v imenu poslanske skupine SLS njen vodja Janez Podobnik nasprotoval izvolitvi Krisper-Krambergerjeve, pa ne zato, ker bi kakorkoli dvomili v njeno strokovnost, pač pa zgolj zaradi problema nujnosti politične in nazorsko uravnotežene sestave ustavnega sodišča. Koalicijski poslanec je prepričan, da vprašanje politične in nazorske opredeljenosti ustavnega sodnika nikakor ne pomeni posega v njegovo zasebnost ali strokovnost. "Ne smemo pa se slepiti, da so možni politično nevtralni in neopredeljeni ustavni sodniki. Morda obstaja kakšna izjema, a sistem ne more temeljiti na redkih izjemah, pač pa na tistem, kar se dogaja praviloma in običajno," je opozoril Podobnik.

V okviru dobri dve uri trajajoče razprave pred glasovanjem se je v imenu poslanske skupine LDS na Podobnikove trditve odzval Jožef Školč. Med drugim je pikro ocenil, da je "kandidatka dobra prav zato, ker ni od nikogar, SLS pa je ni pripravljena podpreti, ker ne ve, čigava je". Na poslanskega kolego je tudi naslovil vprašanje, na kakšen način se je dokopal do podatkov o politični pripadnosti kandidatke, ter ali meni, da je vrhovno sodišče pod vodstvom Mitje Deisingerja kadrovalo po politični pripadnosti. Dodal je, da je Podobnik kot človek, ki se velikokrat sklicuje na poštenje, dolžan dati poštene odgovore na trditve. Dolžan je torej povedati, kako politično in nazorsko tehta kandidatko, če naj bi verjeli njegovemu sklicevanju na nujnost uravnoteženja.Podobnik je zatem koalicijskemu kolegu Školču odvrnil, da vprašanje politično nazorske uravnoteženosti ustavnega sodišča ni zraslo na njegovem zelniku, pač pa ga je "z vso resnostjo odprla eminentna strokovna osebnost". Sam se, kot pravi Podobnik, z nekdanjim ustavnim sodnikom Krivicem sicer ne strinja, vendar pa ne more pristati na to, da se pri kandidatih in kandidatkah za ustavnega sodnika ne bi govorilo tudi o njihovi politični orientaciji in politični nazorski orientaciji. "To je sestavni del vsake človeške osebe. Tudi ustavni sodniki so ljudje iz krvi in mesa," je prepričan Podobnik. Po njegovih besedah je zato odgovornost levice in njene večine v tem državnem zboru v tej točki tako rekoč zgodovinska.