Kljub temu, da so Krisper-Krambergerjevo podprli tako člani parlamentarne komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve kot tudi večina poslanskih skupin (LDS, ZLSD, DeSUS, SNS in SMS), pa je nepredviden zaplet na zasedanju državnega zbora posredno povzročil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic oz. vodja poslanske skupine SLS Janez Podobnik, ki se je nanj skliceval ob opozarjanju na nujnost politične in nazorsko uravnotežene sestave ustavnega sodišča. Krivic je namreč v ponedeljek na predsednika republike Milana Kučana in poslance naslovil odprto pismo v zvezi z volitvami ustavnih sodnikov. Po njegovem prepričanju sedanji sistem kandidiranja in volitev omenjenih sodnikov dopušča politično in nazorsko neuravnoteženo sestavo ustavnega sodišča. "Dokler bo število sodnikov neparno, bo vedno ena politična ali nazorska opcija imela v ustavnem sodišču večino," je med drugim poudaril Krivic, ki po nemškem vzoru predlaga parno število ustavnih sodnikov.Pred glasovanjem o kandidatki je v imenu poslanske skupine SLS njen vodja Janez Podobnik nasprotoval izvolitvi Krisper-Krambergerjeve, pa ne zato, ker bi kakorkoli dvomili v njeno strokovnost, pač pa zgolj zaradi problema nujnosti politične in nazorsko uravnotežene sestave ustavnega sodišča. Koalicijski poslanec je prepričan, da vprašanje politične in nazorske opredeljenosti ustavnega sodnika nikakor ne pomeni posega v njegovo zasebnost ali strokovnost. "Ne smemo pa se slepiti, da so možni politično nevtralni in neopredeljeni ustavni sodniki. Morda obstaja kakšna izjema, a sistem ne more temeljiti na redkih izjemah, pač pa na tistem, kar se dogaja praviloma in običajno," je opozoril Podobnik.
V okviru dobri dve uri trajajoče razprave pred glasovanjem se je v imenu poslanske skupine LDS na Podobnikove trditve odzval Jožef Školč. Med drugim je pikro ocenil, da je "kandidatka dobra prav zato, ker ni od nikogar, SLS pa je ni pripravljena podpreti, ker ne ve, čigava je". Na poslanskega kolego je tudi naslovil vprašanje, na kakšen način se je dokopal do podatkov o politični pripadnosti kandidatke, ter ali meni, da je vrhovno sodišče pod vodstvom Mitje Deisingerja kadrovalo po politični pripadnosti. Dodal je, da je Podobnik kot človek, ki se velikokrat sklicuje na poštenje, dolžan dati poštene odgovore na trditve. Dolžan je torej povedati, kako politično in nazorsko tehta kandidatko, če naj bi verjeli njegovemu sklicevanju na nujnost uravnoteženja.Podobnik je zatem koalicijskemu kolegu Školču odvrnil, da vprašanje politično nazorske uravnoteženosti ustavnega sodišča ni zraslo na njegovem zelniku, pač pa ga je "z vso resnostjo odprla eminentna strokovna osebnost". Sam se, kot pravi Podobnik, z nekdanjim ustavnim sodnikom Krivicem sicer ne strinja, vendar pa ne more pristati na to, da se pri kandidatih in kandidatkah za ustavnega sodnika ne bi govorilo tudi o njihovi politični orientaciji in politični nazorski orientaciji. "To je sestavni del vsake človeške osebe. Tudi ustavni sodniki so ljudje iz krvi in mesa," je prepričan Podobnik. Po njegovih besedah je zato odgovornost levice in njene večine v tem državnem zboru v tej točki tako rekoč zgodovinska.Krisper-Krambergerjeva "novinka"
LJUBLJANA, 26. - Državni zbor je na tajnem glasovanju s 57 glasovi za in 17 proti (76 oddanih glasovnic, dve neveljavni) za novo ustavno sodnico izvolil Marijo Krisper-Kramberger, ki je pred poslankami in poslanci zatem tudi slovesno prisegla. Funkcijo bo začela opravljati 25. maja letos. Takrat se namreč izteče devetletni mandat ustavnima sodnikoma Lojzetu Udetu in Francu Testenu. Kdo bo drugi novi ustavni sodnik, pa še ni znano, saj bo predsednik republike Milan Kučan zaradi znanih zapletov v zvezi s kandidaturo Krešimirja Puhariča v nekaj dneh ponovno objavil prosto mesto sodnika ustavnega sodišča.