»Ker je esperanto zelo preprost in pravilen jezik brez izjem, se ga večina z lahkoto nauči. 75 odstotkov besed je znanih iz mednarodnih izrazov, ki jih ves čas uporabljamo, slovnico pa se je mogoče naučiti v treh dneh,« je ob današnji obletnici zatrdil podpredsednik Združenja za esperanto SlovenijeOstoj Kristan. Osnova za esperanto je namreč moderna latinščina brez sklonov in spregatev, besedni zaklad pa izhaja iz različnih jezikov, tudi skladnja je podobna slovanski.
Po Kristanovih besedah lahko danes v esperantu komunicira okoli tri milijone govorcev, v Sloveniji je aktivnih esperantistov okoli 70, še 200 pa je takih, ki ga razumejo. »Najboljši esperantisti so vitalni upokojenci, ki imajo za učenje jezika dovolj časa, žal pa je med aktivnimi esperantisti malo mladih ljudi. Vsaj v Ljubljani živita tudi dve esperantski družini, v katerih otroci od malih nog govorijo esperanto,« je dodal.
Dr. Upajoči
Na današnji dan leta 1887 je izšel prvi učbenik mednarodnega jezika esperanto, ki ga je napisal 27-letni Ludvik L. Zamenhof in ga izdal pod psevdonimom dr. Esperanto (dr. Upajoči). Kot je v svoji predstavitvi ob tej priložnosti povedal Janez Jug, je predstavljal najobsežnejši del 42-stranskega učbenika predgovor, ki je med drugim vseboval v esperantu zapisan Oče naš, citat iz svetega pisma, vzorec pisma za dopisovanje in pesem. Nobeno naključje pa ni, da je že naslovnica nosila pomenljivo geslo: »Da bi jezik bil svetoven, ne zadostuje, da ga tako imenujemo.«
Zamenhof ni bil jezikoslovec, temveč oftalmolog in ljubitelj jezikov, ki je živel na zasedenem poljskem območju v Rusiji. Med tamkajšnjimi judi, Nemci, Poljaki in Rusi, je pogosto prihajalo do sporov, zato je prišel na idejo enotne govorice – jezika, ki bi ljudi povezoval, ne razdvajal. Ni šlo za prvi tovrsten poskus v zgodovini, a je bil najuspešnejši.
Diktatorji zapirali esperantiste
V združenju si prizadevajo, da bi esperanto kot obvezni izbirni tuji jezik uvedli v drugo triado osnovne šole, a ministrstvo za izobraževanje njihovemu predlogu ni naklonjeno. Kristan je pojasnil, da je pomembno, da se otroci najprej dobro naučijo slovensko. »Esperanto bi jim morali ponuditi kot uvod v učenje osnov drugih nacionalnih tujih jezikov. Propedevtična vloga esperanta je namreč, da otroke uči logičnega mišljenja.«
Peter Grbec, ki v eni od koprskih osnovnih šol uči učence esperanto v krožku, je kot primer dobre prakse opisal učenje prek aplikacije Duolingo. Učenci se esperanta na elektronskih tablicah interaktivno učijo prek angleščine, zato obenem razmišljajo v vsaj treh jezikih hkrati. »Ne gre za učenje na pamet, temveč prek igre. Jezikovnih pravil se učijo izkušenjsko, naloge pa radi rešujejo tudi doma,« je pojasnil učitelj. Skeptične starše so prepričali učni uspehi – ob pridobljenem znanju esperanta so namreč mnogi učenci izboljšali tudi znanje angleščine.
Predsednik združenja Janez Zadravec je zato danes še povedal, da se je nemogoče ukvarjati z esperantom, ne da bi se obenem ukvarjali z jezikovno politiko. Opozoril je, da je esperanto izpadel iz novega nacionalnega programa za jezikovno politiko, v prejšnjega (2010–2014) je namreč bil vključen. »Ob dokazih, da esperanto omogoča boljše učenje maternega in tujih jezikov, je ključna tudi njegova simbolna vloga – uči strpnost, pravičnost in enakopravnost.«
»Vsi veliki narodi in diktatorji so esperanto zatirali, Hitler in Stalin sta esperantiste celo zapirala in esperanto imajo jezikovni imperialisti za konkurenco še danes, zato njegova prihodnost ni obetavna. Naše največje upanje je, da bi ga Evropska unija potrdila za uradni jezik,« je sklenil Kristan in opozoril tudi na ekonomičnost take odločitve.
