Na ministrstvu za zdravje nimajo težav le s skupnim naročanjem žilnih opornic, ki je ob nenavadno visokih cenah pod drobnogledom agencije za varstvo konkurence. Pri naročanju zdravil se revizijski zahtevki kar vrstijo, cene, ki jih postavljajo ponudniki, pa so pogosto nesorazmerno visoke.
Zdravila: pri polovici so bile vse cene pretirane
Za približno 900 sklopov zdravil so javno naročilo sicer že oddali in podpisali okvirne krovne sporazume, ki peljejo v nižanje cen. Sledilo bo sklepanje sporazumov med posameznimi bolnišnicami in dobavitelji, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. A za prav toliko sklopov naročilo še ni oddano. Ponudniki 900 sklopov so postavili previsoke cene, tako da bodo z njimi opravili pogajanja. Poleg tega državna revizijska komisija odloča o štirih revizijskih zahtevkih pri skupnem naročilu zdravil, ki se nanašajo na 30 sklopov.
Še preden so pri tem velikem naročilu sploh začeli izbirati med ponudniki, se je zvrstilo šest revizijskih zahtevkov. Tudi poskus skupnega naročanja zdravil leta 2013 je zaznamovalo nizanje revizijskih zahtevkov. Cene so se tako zniževale manj učinkovito in kasneje, kot bi se ob takojšnjem rezultatu skupnega naročanja. Dokler ni izpeljano naročilo, ki vpliva na dobave v vse bolnišnice, jim lahko dobavitelji isti izdelek zaračunavajo po zelo različnih cenah.
Zapletlo se je tudi pri letošnjem skupnem naročanju rokavic in plenic. Naročilo so v primeru rokavic oddali za devet sklopov, za deset pa ne. Za pet neoddanih sklopov bodo izvedli postopek s pogajanji, za preostalih pet pa bodo javno naročilo še enkrat objavili. Pri plenicah so ponudnike dokončno izbrali le pri polovici od desetih sklopov. Pri petih so bile ponudbe sicer popolne, a so cene presegale zagotovljena sredstva, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Pri katetrih so naročilo oddali pri 12 sklopih, pri 21 pa so se odločili za pogajanja ali nov odprti postopek naročanja. Pri iglah so dobili 18 ponudb, podjetja pa bodo pozvali k njihovi dopolnitvi. Obeta se še skupno naročanje infuzijskih in transfuzijskih sistemov ter materiala za respiratorno terapijo.
Koliko prihranka so s takšnim naročanjem za zdaj dejansko dosegli in koliko si ga obetajo, na ministrstvu za zdravje niso povedali.
Ko trg ne deluje
»Skupna javna naročila so dobra, če trg deluje. Kadar ne deluje, pa se možnost zlorab le še poveča,« pravi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Kot kaže, se prav to dogaja pri naročanju medicinske opreme, materiala za zdravljenje in zdravil. Težav pa nima le Slovenija, ampak tudi druge težave z majhnimi in dokaj zaprtimi trgi, opaža Vesel.
Tudi če skuša bolnišnica ali ministrstvo izdelke kupovati neposredno pri proizvajalcih oziroma pri večjih dobaviteljih iz tujine, teh ni mogoče prisiliti, da ne bi svojih izdelkov raje prodajali prek lokalnih vmesnih členov. Pri zastopnikih ta podjetja vztrajajo tudi zaradi segmentiranih cen: s pomočjo lokalnih podjetij lahko za isti izdelek na različnih trgih iztržijo zelo različne cene. Te težave ne bo rešila nobena posamezna bolnišnica ali ministrstvo, meni Vesel. Po njegovem pa bi lahko Slovenija sprožila spremembe v okviru EU. Danes bolnišnice in države k javnemu naročanju zavezuje evropski pravni red, je spomnil, razmisliti pa bi bilo treba o možnosti začasne ukinitve teh pravil, kadar trg ne deluje.
To ne pomeni, da ni v Sloveniji rezerve pri pripravi in izpeljavi javnih naročil, je poudaril Vesel. Prav tako bi bilo treba po njegovem dosledno prijavljati sume nesprejemljivega dogovarjanja med ponudniki in jim priti do dna. V drugem koraku pa bi bilo morda treba zaostriti tudi sankcije ob kartelnem dogovarjanju, je dodal.
