»Ma, dali jim bomo tri komade.« Ena sama (pre)drzna izjava v Mostarju, resda po zmagi, četudi za konec. Ampak nato še prikimavanje isti izjavi v Ljudskem vrtu in vsega bi lahko bilo za Maribor v Evropi tudi konec. No, seveda ne samo zato. Še tako samozavestna, skoraj arogantna izjava Valona Ahmedija, ki jo je neuradno pred povratno tekmo skušal omiliti tudi mariborski piar, ne bi in ni odločila dvoboja z Zrinjskim. Že zato, ker ni bila edina. V še enem regijskem dvoboju pa se je pokazalo, da besede še bolj odmevajo in imajo resne posledice, če tega, kar (na)poveš, nato ne pokažeš na igrišču. Ali kot je izkušeno rekel Marko Šuler: »Če igram v nedeljo z otroki, jih bolj spoštujem.«
Nasprotniku ne smeš dati ničesar, meni Šuler, da bi ta dobil elan. »Včasih je bolje imeti še več spoštovanja, kot si ga kdo zasluži. Nihče še ni premagal nikogar pred tekmo.« Maribor ima zdaj, ko je pomembno le, da je Zrinjski, kakor koli že, mimo, na papirju zgledne možnosti za evropsko jesen. Ampak povratna tekma Darka Milaniča z izjemo rezultata vseeno upravičeno skrbi. Ve, da bodo morali biti boljši proti islandskemu prvaku Hafnarfjördurju, čeprav ta nima najboljše sezone in se je s ferskim prvakom Vikingurjem konkretno dajal. Koliko boljši, še ne ve. Ampak v vsakem primeru boljši.
Maribor je znova pokazal, da bolj zmore, kot zna v Evropi napredovati tudi z mlajšo ekipo, ki se lahko (ne pa vedno) zanese na izkušnje v obrambi in pobere, ko ne gre. Ampak nosilec, kar bodo vijoličasti tudi proti Islandcem, naj se v taki situaciji sploh ne bi znašel. Še posebej, če ima tako visokoleteče napovedi. Ravno zato, ker Mariboru vloga nosilca naravno ne ustreza, so Ahmedijeve besede nekaj, česar v izjavah pogosto zadržan klub – razen če za besedami stoji Zlatko Zahović – ni vajen oziroma tega preprosto ne zvozi.
Za vijoličaste, najizkušenejši in najuspešnejši slovenski klub v Evropi, je očitno še vedno precej odločilno, s kom igrajo. Šele nato tudi, kako. V dveh tekmah so imeli dva stabilna polčasa in dva tvegana, kar za ekipo v procesu pomlajevanja in še bolj racionalizacije ni tako nenavadno. Ni pa niti Milanič skrival skoraj začudenja nad tem, da sta bila mostarska akcija in gol Marcosa Tavaresa, ki ima odmerjeno minutažo, naposled odločilna. Pa saj… Da odloči kapetan, najboljši strelec kvalifikacij za ligo prvakov, ni nič novega. Tudi lani proti Levskemu je. Ampak če sta Tavaresov penal in Vilerjeva »podaja« rešitev, še Milanič ve, da je Evropa (pre)velik zalogaj za (pre)velike besede.
»Danes smo videli, kam te pripeljejo napihnjene izjave,« je poudaril in iskal izbrane besede za sredinega tekmeca, ki najprej pride v Ljudski vrt. Morda tudi zato, ker želje za tretji (in četrti) krog in (ne)zvenečnost tekmeca nemara prehitevajo zmožnosti ekipe. »Nobene arogantnosti ne sme biti. Niti slučajno ne bom rekel, da bomo pometli z njimi,« je Milanič skušal obrniti ploščo. Kajti da bo takšen Maribor vnovič potreboval srečo, je ocenil tudi izkušeni Blaž Slišković in jo Mariborčanom tudi zaželel. Sreča pa spremlja hrabre, a ponavadi precej bolj tiste na igrišču.
