V Sloveniji je ponovno oživela razprava o tem, kdaj in za koliko bodo plače zaposlenih nadomestile zamujeno rast v času gospodarske krize. Za objektivno oceno je treba upoštevati nekaj zunanjih in nekaj domačih dejavnikov. Med zunanjimi je pomembno poudariti način, kako deluje evrsko gospodarsko območje in znotraj njega predvsem nemška ekonomska politika. Pri domačih dejavnikih pa je bistveno ugotoviti, kakšen je bil odnos med rastjo plač in produktivnostjo dela v času krize ter ali evropske fiskalne omejitve omogočajo začasno hitrejšo rast plač od produktivnosti dela.
Za območje evra je bilo pred krizo značilno, da je nemško gospodarstvo z zaostajanjem plač za produktivnostjo dela močno popravilo svojo stroškovno konkurenčnost gl...
Predlog novega zakona o demografskem rezervnem skladu (DRS) naj bi pomenil zagotavljanje finančne trdnosti medgeneracijskega pokojninskega sistema v...
Velika zadolženost podjetij in prebivalstva v EU na začetku finančne in gospodarske krize, kot posledica gospodarskega pregrevanja in pretirane vloge...
