Z obstoječim deležem proračuna smo uvrščeni na rep Evropske unije, daleč od vlečnih konjev evropske znanosti in tehnološkega razvoja. Nedavni predlog ministrice za finance za dodatno zmanjšanje znanstvenega proračuna za 20 milijonov evrov pa je zunaj razuma. Kako lahko razumemo to potezo?
Pred natančno tremi meseci, 19. aprila, smo se podali na ulice in na Shodu za znanost opozarjali, kako pomembna je znanost za družbo in kaj vse bi bilo treba storiti za izboljšanje položaja na področju znanosti pri nas.
Slišali so nas mediji, slišala nas je javnost, (u)slišali so nas predstavniki poslanskih skupin v državnem zboru in njegov predsednik, ki so se po shodu dobili z nami na ločenih sestankih do začetka julija. Vsak teden peščica člankov opozarja na nerazumen odnos vlade do razvojnih perspektiv Slovenije. Ali res želimo biti neizobraženi hlapci? V današnjem svetu se to ne obnese najbolje.
Znanstveni sveti treh največjih slovenskih inštitutov – Kemijskega inštituta, Inštituta Jožefa Stefana in Nacionalnega inštituta za biologijo – smo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS že posredovali dopis, s katerim smo poskušali opozorili na konstantno zmanjševanje števila mentorskih mest. Žal odgovora nismo dobili. Kot da bi bila vlada imunizirana proti znanosti.
Razumen predlog je samo eden. Kot je bilo nakazano v dokumentu Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020, ki je bil sprejet v državnem zboru z ustavno večino: ozrimo se po povprečju Evropske unije in z ustavo določimo delež javnega vlaganja v znanost nad to raven. Tam, kjer vidimo mesto Slovenije v Evropski uniji.
Dragan Mihailovićpredsednik znanstvenega sveta IJS
