Miklavž Komelj: Liebestod

Novomeška založba Goga je izdala pesniško zbirko LiebestodMiklavža Komelja. Poet je vsebinski navdih in izbiro naslova (po)iskal v finalnem delu opere Richarda Wagnerja Tristan in Izolda. Opera slovi predvsem po ponovnem premisleku in zaobrnitvi uveljavljenih predstav o razlikovanju med življenjem in smrtjo. Enako v zbirki počne Komelj; obenem pa premišljuje o razmejitvi med simbolnim in realnim, o zabrisanih mejah med poezijo in prozo ter o ehu poetičnih besed v vsakdanji govorici.

Nicolas de Condorcet: Očrt zgodovinske slike napredka človeškega duha

Francoski filozof Nicolas de Condorcet (1743–1794) je v Očrtu zgodovinske slike napredovanja človeškega duha popisal tako začetke človeške družbe kot zmerno optimistične skice njenega prihodnjega razvoja. S historično analizo je skušal pokazati, da je vsakršen družbeni, politični in moralni napredek povezan z napredovanjem človeškega duha, skratka z uveljavljanjem znanosti in umetnosti v širši družbi, ki naj se otrese predsodkov. Spremno besedo je prispeval Gregor Kroupa, prevod Agneza Florjančič.

Jernej Mlekuž: Kranjsko klobasanje

Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije je prepričan, da slovenske zgodovine niso ustvarjali le politiki, pesniki in tajkuni, temveč tudi kranjska klobasa. V delu Kranjsko klobasanje analizira slovensko zgodovino skozi duha omenjene prehrambne delikatese in ugotavlja, da bi bili Slovenci brez nje bolj shiran narod. Prek duhovite analize časopisne dokumentacije, povezane z nacionalno jedjo, ponuja tudi začinjeno interpretacijo škodljivih nacionalnih družbenih simptomov.

Andrej Medved: Muca – La chatte

Vsestranski ustvarjalec Andrej Medved redno skrbi tudi za bralce svoje poezije. Nazadnje z zbirko Muca – La chatte, v kateri se stakneta pesnikova roka in mucina tačka. Za pesnika je sobivanje z mačko nekaj usodnega. Ko se mu dobrika in obenem odteguje svojo naklonjenost, avtor raziskuje odnos med živaljo in človekom, ki ga v svojih na strani redko položenih verzih še nadgradi. To je namreč tudi ena Medvedovih najbolj misterioznih knjig o poti skozi smrt, zapiše v spremni besedi Miklavž Komelj.

James Tate: Vrnitev v mesto belih oslov

Zbirka Vrnitev v mesto belih oslov prinaša pesmi v prozi večkrat nagrajenega in kanoniziranega ameriškega pesnika Jamesa Tata. Duhovite in nevsakdanje so do absurda, navdušujejo se nad najmanjšo čudnostjo vsakdanjika. Avtor se v njih odvrača od medijsko posredovane realnosti in ustvarja vzporeden, avtonomen, nadrealistični svet. Izbor pesmi, ki so nastale v zadnjih dvajsetih letih avtorjevega življenja in jih zaznamuje pogovorna sproščenost, je opravil Primož Čučnik, prevod je delo Ane Pepelnik.