Dandanes si je težko predstavljati visokogorske planinske koče brez električne energije. Ne glede na to, da ležijo v občutljivem okolju in si morajo, drugače od večine koč v sredogorju, priključenih na javno električno omrežje, same zagotoviti potrebno električno energijo. Pri tem izkoriščajo predvsem energijo sonca, nekatere tudi vetra, dopolnjujejo jo z agregati za proizvodnjo električne energije. Drago Dretnik, vodja Svetovalne pisarne pri gospodarski komisiji Planinske zveze Slovenije PZS), v okviru katere izvajajo brezplačno svetovanje lastnikom planinskih koč na področjih pitne vode, čiščenja odpadne vode, obnovljivih virov energije in energetske prenove stavb, je dejal, da se potrebe po električni energiji v kočah še povečujejo: tako z zakonskimi zahtevami pri ravnanju z živili (hlajenje) in varstvu okolja (čistilne naprave) kot z internetno povezavo za davčne blagajne in s potrebami obiskovalcev za polnjenje mobilnih telefonov.
»Planinska društva kot lastniki koč se po svojih močeh trudijo povečevati in posodabljati sisteme fotovoltaike,« je dejal Dretnik in dodal, da visokogorske koče obenem tudi poleti potrebujejo oskrbo s toplotno energijo. »Nekatere koče so grajene z lesom, ki je sam po sebi izolativen, ob prenovah koč pa se lastniki pogosto odločajo tudi za izboljšanje izolativnosti, a je to odvisno predvsem od finančnih zmožnosti,« je razložil Dretnik, ki je doslej za planinska društva izvedel več kot 60 svetovanj. »V objektih, ki se oskrbujejo z energijo iz lastnih virov, je za racionalno porabo že dobro poskrbljeno, slabše je v kočah, ki so priključene na javno omrežje.«
55 koč s čistilnimi napravami
Na Planinski zvezi Slovenije so imeli v obdobju 2010–2014 strokovnjaka za svetovanje o toplotni in drugi izolaciji koč, zdaj, ko so društva prepuščena bolj svoji presoji in nasvetom lokalnih izvajalcev tovrstnih storitev, si prizadevajo za to, da bi lahko društvom spet kakovostno svetovali. Letos izvajajo projekt Energetsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora do dolin, poleg energetike pa svetujejo tudi glede čiščenja odpadne in urejanja pitne vode.
Odpadne vode se deloma očistijo v greznicah, veliko učinkoviteje pa v malih komunalnih čistilnih napravah, s katerimi je mogoče doseči največji napredek pri varovanju gorskega okolja. »Leta 1998 sta v kočah v Sloveniji obratovali dve čistilni napravi, zdaj pa odvaja v podtalje očiščene odpadne vode že 55 planinskih koč,« je navedel Drago Dretnik. Predvsem na področju čiščenja odpadne vode je bilo še pred leti precejšnje pomanjkanje informacij in znanja. Dogajalo se je, da so na nekaterih kočah vgradili ne prav optimalne čistilne naprave. Zato so na PZS pred petimi leti ustanovili svetovalno pisarno za brezplačno pomoč pri vprašanjih o ravnanju z odpadno vodo in odpadki, o energetski oskrbi in požarni varnosti. »Glede na razpoložljivo znanje se je svetovanje na področju energetske oskrbe in požarne varnosti zmanjšalo, razširilo pa se je na področje pitne vode in ravnanja z živili,« je dejal vodja planinske svetovalne pisarne. »Najobsežnejše je svetovanje na področju ravnanja z odpadno vodo, v okviru katerega razpolagamo s podatki o vseh ponudnikih čistilnih naprav v Sloveniji. Za planinsko društvo je svetovanje brezplačno od začetnih pogovorov, ogleda koče, zbiranja ponudb do izbire optimalne čistilne naprave za določeno kočo.«
Glavna težava pri nameščanju čistilnih naprav je pomanjkanje finančnih sredstev. To ilustrirajo tudi podatki o tem, koliko čistilnih naprav se je zgradilo v posameznih letih, je povedal Dretnik. Na prelomu stoletja je Evropska unija podarila deset čistilnih naprav za odpadne vode, v letih 2004–2005 je bilo s pomočjo okoljskega ministrstva zgrajenih osem čistilnih naprav, s pomočjo gospodarskega ministrstva pa v letih 2010–2012 celo 20 čistilnih naprav. Na PZS so pred tremi leti v podrobni analizi ocenili, da bi za celovito in dolgoročno rešitev težav z oskrbo vode in čiščenjem odpadne vode v planinskih objektih potrebovali malo več kot 5,5 milijona evrov. »Tega planinska društva sama nikakor ne zmorejo zagotoviti,« je dejal Dretnik. »Eno redkih finančnih podpor prejemajo planinske koče prek Fundacije za šport v okviru razpisa za sofinanciranje gradnje športnih objektov.«
Koče se predstavljajo
»Izpusti v zrak iz planinskih koč, ki jih povzročata občasno kurjenje z drvmi za potrebe ogrevanja in zagon agregatov na plinsko olje ali bencin, so skromni, zmanjšamo jih lahko z uporabo rastlinskega olja namesto plinskega (dizla) in s čim redkejšim vklapljanjem teh naprav,« je še dejal Dretnik. »S tem je povezano tudi zmanjšanje hrupa. Odpadke pa moramo ločeno zbirati v kočah in jih odvažati v dolino na ustrezna mesta za odlaganje.« Na manjšo porabo energentov, vode in potreb po prevozih materiala vplivajo na PZS tudi z ozaveščanjem obiskovalcev planinskih koč glede nižjega standarda oskrbe v primerjavi s podobnimi objekti v dolini. Za spodbudo k manjši okoljski obremenitvi gorskega sveta in k večjemu obisku koč zaradi višjih in urejenih okoljskih standardov pa PZS že peto leto podeljuje certifikat okolju prijazna planinska koča. »Obiskovalcem certifikat sporoča, da si planinsko društvo posredno prek oskrbnika oziroma upravljalca prizadeva za to, da bi bili vplivi koče na naravo okoli nje in širše čim manj moteči,« je pojasnil Drago Dretnik.
V okviru projekta Energetsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora do dolin so prejšnjo soboto priredili dan odprtih vrat, na njem pa so predstavili svoje uspešne energetske in okoljske naložbe v Domu na Menini planini, Domžalskem domu na Mali planini in Koči na Planini pri Jezeru. Projekt, ki traja od marca do novembra, izvaja PZS v partnerstvu s Cipro Slovenija, sofinancira pa ga Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Vse tri planinske koče so v zadnjih letih uredile več naložb v izboljšanje energetskega vidika stavb in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, hkrati pa so prejemniki certifikata Okolju prijazna planinska koča, je povedal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS in vodja projekta. »Obiskovalci so si lahko ogledali vse tri koče, poudarek pa je bil na prikazu in pojasnilu energetskih in okoljskih naložb. Hkrati so lahko na Domu na Menini planini prejeli nasvet Draga Dretnika glede pitne vode in čiščenja odpadne vode, na Domžalskem domu pa je svoje znanje delil energetski svetovalec mreže ENSVET Patricjo Božič. Obiskovalci so se z zanimanjem prepustili vodenju po kočah in nasvetom strokovnjakov. Obiskovalcev je bilo na dnevu odprtih vrat sicer manj od pričakovanj, ugotovili smo, da tako zaradi spremenljivega vremena kot manjšega zanimanja za te teme v poletnem dopustniškem času,« je povedal Prašnikar in dodal, da si obetajo boljši obisk omenjenih treh koč 16. septembra, ko bodo dan odprtih vrat priredili še enkrat.
