Nismo se strinjali z razdiralno politiko, 2.

V ZL-DSD smo na svojem 2. rednem kongresu 20. junija 2015 sprejeli sklep, da še »naprej podpiramo in aktivno delujemo v koaliciji ZL in da podpiramo idejo o perspektivni združitvi v eno stranko, vendar le ob pogoju prijateljskega, konstruktivnega in tovariškega sodelovanja in združevanja najmanj vseh treh trenutnih strank v koaliciji ZL ter 4. skupine, katere pomemben prispevek k uspehu na volitvah ne sme biti pozabljen. Takšno združevanje bi v veliki meri preseglo notranja koalicijska razhajanja ali posamezna nesoglasja.«

V ZL-DSD si vseskozi, od ustanovitve Združene levice, prizadevamo za sodelovanje, skupno delovanje, tovarištvo, demokratičnost in enakopraven odnos vseh partneric, zato smo se tudi zavzemali za redno sestajanje koalicije. Zadnji takšen poskus je bil sklic sestanka vseh štirih partnerjev 1. februarja 2017, ki pa se je, žal, neuspešno končal, saj predstavnikov IDS nanj sploh ni bilo, iz TRS pa se ga je udeležil le njihov generalni sekretar, ki je prišel prebrat izjavo v zvezi z imenom ZL-DSD. Očitek, da je predsednik ZL-DSD prekinil pogajanja o združevanju koalicije ZL v enotno stranko, torej ne drži, saj ZL-DSD v ta pogajanja nikoli ni bila vključena, kar je predsednik sveta ZL-DSD zelo dobro vedel. Pogoj za vključitev v pogajanja je bil namreč uklonitev zahtevi IDS po brisanju 4. skupine civilnodružbenih gibanj iz koalicije, v kar pa ZL-DSD ni mogla privoliti, saj bi bilo to v nasprotju s koalicijsko pogodbo in sklepom najvišjega organa stranke, kongresa.

Predsednik sveta stranke mora biti seznanjen z vsemi akti stranke in podrobnostmi delovanja stranke. Svet stranke ZL-DSD v skladu s 13. členom statuta (4. alineja) vsako leto potrdi poslovno poročilo in finančni načrt za prihodnje leto, kjer se seznani tudi s poročilom nadzornega odbora, kar je razvidno iz zapisnika/zapisnikov sveta stranke. Zadnja letošnja seja sveta stranke s temi točkami dnevnega reda je bila maja 2017.

Predsednika lokalnega odbora se izvoli v skladu z 21. členom statuta ZL-DSD in statutarnimi pravili občinske organizacije ZL-DSD Mestne občine Ljubljana, kjer je v 18. členu zapisano, da je skupščina (ki voli in razrešuje organe stranke na lokalni ravni) sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov oziroma delegatov, sklepi pa so veljavni, če zanje glasuje več kot polovica prisotnih. Nobeden od teh pogojev ni bil izpolnjen ob zadnjem poskusu samoizvolitve predsednika ljubljanskega odbora, zato Pavel Remec tudi nikoli ni mogel prevzeti vodenja odbora.

V zadnjih dveh mesecih sta stranko zapustila predsednik sveta stranke Pavel Remec in še ena članica iz Ljubljane, česar glede na število članov naše stranke ne moremo razumeti kot »odhod/zapustitev« vidnih članov, ki tvorijo tako imenovano frakcijo. Primer množičnega odhoda članov oziroma frakcije (zaradi notranje nedemokratičnosti in ponarejanje glasov lokalnih odborov ter zlorabe osebnih podatkov članic in članov stranke) je skupinski izstop kar 94 članov IDS.