Baldrijan, tudi zdravilna špajka, ki zraste od 25 do 120 centimetrov visoko, je trajna zel, ki so jo uporabljali že starogrški in rimski zdravniki, in sicer za zdravljenje prebavnih motenj, krepitev menstruacije in za odvajanje vode, njegove pomirjevalne učinke pa so odkrili šele v 18. stoletju.
Baldrijan nabiramo ali gojimo na vrtu
Čeprav se je na začetku baldrijan uporabljal v obliki eteričnega olja, ga danes uporabljamo v najrazličnejših oblikah – kot čaj, tinkturo, v kopelih. Baldrijan nabiramo jeseni. Našli ga bomo na vlažnih travnikih, nabrežjih rek in posekah po vsej Sloveniji. Po suhih pobočjih in gozdovih raste baldrijanu podobna hribska špajka (Valeriana collina Wallr.). Baldrijana praktično ne moremo zgrešiti, saj ga bomo prepoznali po grozdu belih cvetov na visokih steblih in praproti podobnih listih, razporejenih v rozeto. Nabiramo korenine, ki jih sušimo. Če smo nestrpni ali če nimamo primernega prostora za sušenje, korenine posušimo v pečici, ogreti na 100 stopinj Celzija. Suhe korenine nato uporabimo za čaj, poparek ali tinkturo.
Če želite baldrijan gojiti na domačem vrtu, ga posadite na mestu z rahlo senčno lego. Rastlina ima rada vlažno, dobro kompostirano ilovico, ki dobro odvaja vodo. Za razmnoževanje baldrijana si vzamemo čas spomladi, ko imamo na razpolago semena. Ta raztresemo po mešanici za razmnoževanje in jih blago potisnemo v zemljo, da skalijo. Sadimo jih v razmikih od 60 do 70 centimetrov. Ob pravilni nadaljnji negi nam bo zdravilna rastlina na vrtu tudi v velik ponos, saj bo imeniten okras. Posušena rožnata cvetna kobula baldrijana je lahko tudi del suhega cvetnega šopka ali ikebane, ki nas bo razveseljevala čez vse leto.
Paleta zdravilnih učinkov
Baldrijan ima med rastlinami s pomirjevalnim učinkom najbolj raziskano in dokazano učinkovitost. Pomaga pri sproščanju živčne napetosti in lajšanju tesnobe ter ima pozitivne učinke pri nemiru, stresu in blagih motnjah spanja. Že pred več tisočletji je baldrijan veljal za zdravilno rastlino z vsestranskimi učinki, o čemer pričajo zapisi v indijski in kitajski medicini, omenja ga tudi grški zdravnik Dioskurid, ki je živel v 1. stoletju.
V rimskih časih je dobro znan zdravnik Galen baldrijan priporočal za pomirjanje in sproščanje, v srednjem veku pa so bili prepričani, da baldrijan zdravi večino takratnih bolezni, in so ga uživali kot solato. Uporabljamo lahko korenino, kapljice pa nas prijetno pomirijo zvečer pred spanjem, čez dan pa nas ščitijo pred stresom, nervozo in razdraženostjo. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo baldrijan, danes ljudje večinoma uporabljajo za pomiritev in proti nespečnosti. Bolnikom ga dostikrat priporočajo kot nadomestilo za sintezna pomirjevala, imenovana benzodiazepini. V primerjavi z njimi je baldrijan seveda veliko blažji, a tudi precej bolj neškodljiv, ni pa tudi nevarnosti, da bi od njega postali odvisni, kar se dogaja pri jemanju sinteznih pomirjeval. Ravno zato baldrijan priporočajo ljudem, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, saj odpravlja pretirano zaskrbljenost, ki je posledica abstinence. Vendar pa je treba vedeti, da ob uživanju alkohola jemanje baldrijana ni priporočljivo. Jemljejo ga lahko tudi ljudje, ki jih rada napade panika, pomaga tudi pri bolečinah v mišicah med prehladnimi obolenji in gripo, pa tudi pri težavah v menopavzi.
