V mestnem jedru Celja bodo imeli vozniki avtomobilov v prihodnje na voljo vse manj parkirnih prostorov. Bolj zaželeni bodo pešci in kolesarji in v ta namen so v Miklošičevi ulici že ukinili polovico parkirnih prostorov, namenjenih parkiranju motornih vozil. »Namesto parkirnih prostorov za vozila je leva stran cestišča po novem namenjena izključno kolesarjem, osrednji prometni pas pa tako kolesarjem kot voznikom avtomobilov. Miklošičeva pa je tudi prva tako urejena ulica v Celju. Podobno bomo uredili tudi druge v mestnem jedru,« napoveduje Gregor Globočnik, tiskovni predstavnik Mestne občine Celje.
Kolesarske steze ponekod kar zmanjka
Tovrstni ukrep je tudi prvi v smeri uresničitve celostne prometne strategije, ki so jo sprejeli mestni svetniki. Gre za strateški dokument, v katerem so orisani vizija in cilji celostno urejenega prometa ter ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Sprejeta strategija predvideva ukrepe za izboljšanje pogojev na področju hoje, kolesarjenja, javnega potniškega prometa, optimizacije motornega prometa, trajnostnega načrtovanja in ozaveščanja ter predstavlja podlago za črpanje evropskih sredstev za izvedbo ukrepov.
Delež pešcev in kolesarjev, tako predvideva strategija, naj bi se povečal za 20 odstotkov, delež tistih, ki uporabljajo mestni avtobus, pa za deset. Za prav toliko naj bi se zmanjšal delež tistih, ki se na delo v mesto pripeljejo z avtomobili. A ti načrti so precej smeli, zato mnogi dvomijo, da bodo ljudje čez noč spremenili svoje navade. Polona Oblak, zaposlena v eni od celjskih trgovin, pravi, da bi se iz Žalca v Celje z veseljem vsak dan pripeljala na delo s kolesom, če bi bila od Žalca do Celja urejena neprekinjena kolesarska steza. A ni. »V Levcu, tik pred Celjem, jo kar zmanjka in je treba zapeljati na zelo prometno, glavno cesto. Pa tudi ko pripelješ do Ljubljanske ceste v Celju, kolesarske steze naenkrat zmanjka. Namesto te so ob robu pločnika količki in videla sem že, kako je kolesar, ki se je umikal vozilom ob rob pločnika, padel, saj so tudi robniki zelo visoki,« nam pove Oblakova. Ker dobro pozna tudi druga slovenska mesta, pravi, da bi na Celjskem lahko kolesarsko stezo ob Savinji speljali vse do Logarske doline. »S tem bi razveselili tudi številne turiste, ki vse pogosteje potujejo po naši državi s kolesi. Sploh poleti je to idealno, ko je tudi vreme bolj prijazno,« pravi Oblakova.
Kolo le za prosti čas
Nekoliko drugače pa razmišlja Manuela Štefanič, na katero smo naleteli, ko se je s kolesom ravno pripeljala v mesto. Sama meni, da je zadržkov še veliko, zato se v službo tudi sama raje pripelje z avtomobilom kot s kolesom, pa čeprav je v prostem času rada na kolesu. »Imam službo, v kateri moram biti urejena, večinoma sem tudi v krilu, zato je vožnje s kolesom težava. Poleg tega so mi pred dvema letoma kolo tudi že ukradli,« pravi. Doda, da je težava tudi, da se kolesa v vseh letnih časih ne da uporabiti, saj pozimi, ko zapade sneg, prav tako ni nič kaj prijetno sesti nanj, pa če si še tako navdušen kolesar. »Zame je kolo vsekakor odlična alternativa v prostem času, ko se v mesto pripeljem po nakupih. In verjetno nisem edina, ki tako razmišlja. Bom pa razmislila, če bi se morda preusmerila na javni prevoz, četudi bi se morala delček poti vseeno peljati z avtomobilom, saj sem od najbližje avtobusne postaje oddaljena vsaj dva kilometra,« strne misli naša sogovornica.
