Zalivalni sistemi se glede na način zalivanja najbolj enostavno razdelijo v dve skupini. Pršilni zalivalniki so najbolj primerni za zalivanje trave in večjih nasadov, različne izvedbe kapljičnih sistemov pa za vrtne in rožne grede. Kapljični sistemi so priljubljeni zaradi racionalne porabe vode in prednosti, ki jih takšno zalivanje prinaša rastlini, pršilniki pa kot najhitrejši način za vzpostavitev zalivanja na večji površini.
Vsak sistem ima svoje prednosti
Kapljični sistemi dovajajo vodo do rastlin po perforirani cevi, tako da se kapljice vode iztekajo skozi kapalke neposredno ob rastlino. Ker pri tem skoraj ni izhlapevanja ali odtekanja, vodo pa dovajamo neposredno ob rastlino, je kapljični namakalni sistem najbolj učinkovit način za zalivanje, obenem pa deluje pod nizkim pritiskom in porabi malo vode. Zemlja ob rastlini ni razmočena ali zbita, zaradi počasnega sproščanja vode kapljico po kapljico pa lahko zalivamo v dolgih intervalih ali številnih krajših, porabo vode pa v primerjavi z drugimi tehnikami še vedno občutno zmanjšamo. Kapljični sistemi so uporabni v vseh podnebjih in tipih tal. Posebej so uporabni v dobro prepustnih peščenih prsteh, ki absorbirajo malo vode.
Kapljično zalivanje je smiselno takrat, kadar imamo na razpolago urejene gredice, žive meje, sadno drevje. V takšnih primerih je smotrno dovajanje vode do vsake posamezne rastline, večje površine pa lahko učinkovito zalivamo samo s pršilniki. Gre za potopne zalivalnike, ki se ob določeni uri dvignejo iz tal in s pršenjem zalivajo travo v določeni smeri, običajno v polmeru do pet metrov, lahko pršijo krožno, polkrožno ali v poljubnem kotu. Na površino jih razporedimo tako, da se delno prekrivajo in ne puščajo nezalitih predelov.
Razpršilniki delujejo pod močnim vodnim tlakom in porabijo precej vode, zato so vsaj z vidika racionalnosti slaba alternativa kapljičnemu sistemu. A pri zalivanju travnih površin je najbolj učinkovito prav zalivanje s pršenjem, ki se približa učinku dežja. Čeprav določene rastline nimajo rade mokrih listov (na primer paradižnik), je občasno pršenje v obliki dežja ali zalivanja s pršilko priporočljivo tudi pri kapljičnem zalivanju, saj voda umije liste in olajša potek procesov v listih in rastlini.
Prednosti in slabosti namakalnih sistemov »naredi sam«
Samodejni zalivalni sistemi imajo precej sestavnih delov, postavitev pa ni prezahtevna niti v lastni režiji. Za namakanje potrebujemo cevi, spojke, tlačne regulatorje, kapalke, zaključne čepe, krmilnike, filtre in druge vodovodarsko-vrtnarske drobnarije. Med proizvajalci sistemov za pršenje najdemo tudi take, ki ponujajo uporabniku zelo prijazne komplete, pri katerih lahko poljubno kombiniramo posamezne elemente.
Kakovosten zalivalni sistem s pršenjem vključuje cevi, pršilnike, regulatorje in spojke, ki se jih sestavlja enostavno, brez specialnega orodja ali vodoinstalaterskega znanja. Cenejša in manj učinkovita različica pršilnih zalivalnih sistemov so zalivalniki, ki se jih priključi neposredno na vrtno cev in zalivajo v pahljačastem loku. Princip zalivanja je podoben kot pri pravih sistemih, a brez vseh glavnih prednosti potopnih pršilnikov – diskretnosti, avtonomnosti in enakomerne pokritosti površine.
Okleščene različice najdemo tudi pri kapljičnem namakanju. Nekateri kapljični sistemi omogočajo namakanje manjših vrtov že za manj kot trideset evrov, izdelave se lahko lotimo tudi samostojno z nakupom posameznih komponent. Enostavni kapljični sistemi delujejo na princip višinske razlike brez elektrike in krmilnika, a kljub temu lahko z njimi v vrt vnesemo bistvene prednosti kapljičnega namakanja. Vprašljivi sta njihova življenjska doba in zanesljivost, saj se lahko kapalke zaradi odsotnosti filtrov mašijo, v zbiralniku rastejo alge, dovajanje vode je sčasoma nezanesljivo. V želji po nižjem strošku kapljičnega sistema se ljubiteljski vrtnarji radi odpovedo tlačnemu regulatorju ali filtru, kar pa vam odsvetujemo. Ker potrebuje kapljični sistem zelo nizek tlak, je tlak v hišnem vodovodu ali tlačni črpalki previsok in bo poškodoval vse sestavne dele namakalnega sistema.
Te težave nimajo kapljični sistemi, ki jim zadostuje tlak vode iz vodnega zajetja. Za določen tip perforiranih cevi je namreč dovolj že en meter višinske razlike (0,1 bara pritiska), a vam tudi pri takšnih sistemih priporočamo uporabo filtra. Kapljične sisteme za vrt običajno namestimo nadzemno, da jih lahko čez zimo pospravimo. Podzemni sistemi so primerni za stalno rastje (žive meje, grmovnice, sadno drevje), zahtevajo pa nekoliko bolj pozorno pripravo in možnost zimske izpraznitve.
Samodejni krmilnik nas razbremeni skrbi
Pomemben element zalivalnega sistema je samodejni časovni krmilnik. Z njim je nadzor nad zalivanjem prepuščen avtomatiki, ki zaliva glede na nastavljen urnik tudi ob naši daljši odsotnosti. Nekateri krmilniki za kompleksnejše sisteme samodejnega namakanja podpirajo tudi zalivanje po sektorjih, s tem pa optimalen nadzor nad različnimi vrstami rastlin. Na krmilnik lahko vežemo tudi senzor padavin, ki ob dežju izklopi zalivanje. Druga različica senzorja je tipalo za vlago v koreninah, ki je očem skrito, a izkušnje nekaterih uporabnikov kažejo, da je delovanje takšnega senzorja precej odvisno od kakovosti namestitve. Če ga vkopljemo pregloboko, je lahko nihanje vlage že zmanjšano, tudi samo lokacijo moramo izbrati tako, da je vpliv dežja izrazit.
Cevi razporedimo tako, da ustrezajo potrebam rastlin
Ker kapljično zalivanje omogoča popoln nadzor nad zalivanjem rastlin, je smiselno, da časovni režim in postavitev prilagodimo njihovim specifičnim potrebam. Zaradi natančnega doziranja kapljic k rastlinam lahko pride do neenakomernega razvoja korenin, kar se pri zalivanju trajnega rastja izniči z namakanjem v dveh vrstah ali krogu. Žive meje namakamo obojestransko, grmovje in drevje pa s krožno razpeljano cevjo. S tem poskrbimo za enakomeren razvoj korenin, ki so pri kapljičnem namakalnem sistemu v nekoliko slabših pogojih. Zaradi stalne vlage se korenine razvijajo slabše; zavzamejo manj volumna in rastejo predvsem v globino, slabše naj bi bilo tudi prehajanje hranil. Pri enoletnicah težava ni tako izrazita, pri trajnicah pa lahko težavo dokaj učinkovito omilimo s terminom zalivanja, ki je omogoča bujno rast rastlin, hkrati pa med enim in drugim zalivanjem dopustimo, da se zemlja vsaj nekoliko osuši, s čimer spodbudimo korenine k rasti oziroma iskanju vlage v prsti.
Varčno z vodo
Vrt z namakalnim sistemom je najboljši način za uspešno vrtnarsko sezono. Omogoči nam boljši pridelek in zdrave rastline, nas pa razbremeni stalne skrbi glede zadovoljstva in žeje rastlin. Kapljični namakalni sistemi lahko poskrbijo za zalivanje v velikih nasadih in majhnih vrtovih – kot velik ali majhen finančni zalogaj. Enostavnih nadzemnih namakalnih sistemov se lahko lotimo sami. Najprimitivnejši, a prav tako učinkovit sistem lahko vzpostavimo že z nekaj metri perforirane cevi, dvignjenim sodom z vodo in nekaj drobnarijami. Vse zelo racionalno, kot se za namakalni sistem, ki z vodo ne razmetava po nepotrebnem, tudi spodobi – če se odločate za vzpostavitev kapljičnega namakalnega sistema, razmislite o uporabi deževnice. Rastline bodo še bolj zadovoljne.
Jošt Bukovec
