Potem ko je ruska državna banka Sberbank nedavno zasegla 18,53 odstotka Mercatorjevih delnic, jih je danes poskušala v Ljubljani prodati na javni dražbi. Ker za nakup paketa delnic ni bilo zanimanja, saj ne omogoča upravljanja družbe niti vpliva na statutarne spremembe (za to je potrebnih najmanj 25 odstotkov delnic), jih je Sberbank odkupila sama, po izklicni ceni 40,58 milijona evrov, kar pomeni po povprečni mesečni ceni, ki so jo delnice imele pred objavo javne dražbe. Po dražbi so iz Sberbank sporočili, da razumejo vlogo, ki jo ima Mercator za slovensko gospodarstvo, zato bodo ravnali v najboljšem interesu družbe.
Skoraj 20 odstotkov Mercatorjevih delnic, ki so (začasno) končale pri Sberbank, je bilo v lasti nizozemske družbe Agrokor Investment. Lastnik slednje je nekdanji predsednik Agrokorjeve uprave Ivica Todorić. To pomeni, da za danes prodane delnice posebni zakon lex Agrokor, ki so ga Hrvati sprejeli, da bi preprečili nenadzorovane zasege premoženja s strani upnikov, ne velja.
Bodo imeli Rusi na koncu ključno besedo?
Kako se bodo dogodki razpletali v prihodnje in kakšna je taktika Sberbank, ki ima dobro milijardo evrov terjatev in je največja posamična upnica Agrokorja, ni znano. Prav tako še ni jasno, ali se bo Sberbank pridružila konzorciju okoli 20 posojilodajalcev, ki so Agrokorju pred dnevi odobrili 480 milijonov evrov posojila. Pri finančni injekciji, ki bo Agrokorjevim hčerinskim družbam, predvsem pa največji hrvaški trgovski verigi Konzum omogočila prebroditi polletje, pa bo sodelovala druga ruska državna banka, VTB Bank. Tej Agrokor dolguje okoli 300 milijonov evrov. Po mnenju profesorja na zagrebški ekonomski fakulteti dr. Borisa Cote bodo imeli v Agrokorjevi agoniji na koncu glavno besedo tisti upniki, ki so Agrokorju posodili največ denarja, torej ruski banki. »Vse drugo je zavajanje,« je prepričan Cota, v preteklosti predsednik ekonomskega sveta nekdanjega hrvaškega predsednika Iva Josipovića.
Poslovanje Mercatorja, ki ga vodi Tomislav Čizmić, je trenutno stabilno, odločitev o tem, ali in kako bo slovenski trgovec v upravljanje ponovno prevzel svoje prodajalne v BiH, pa bo znana v kratkem. Po neuradnih informacijah se trenutno presoja več možnosti. Ena od njih je postopni vstop na bosanski trg, kar pomeni, da bi Mercator najprej začel upravljati trgovska centra v Sarajevu in Banjaluki. Druga je, da bi prevzel le tiste prodajalne, ki so v njegovi lasti. Te je po Agrokorjevem prevzemu Mercatorja leta 2014 začel upravljati Konzum, kar je na bosanskem trgu povzročilo padec prometa. Tretja možnost pa predvideva, da bi Mercator v BiH prevzel tudi Konzumove prodajalne. Ta v BiH upravlja približno 260 prodajaln.
Konzum odpušča in zapira prodajalne
Do konca letošnjega leta namerava Konzum na Hrvaškem zapreti 107 prodajaln, ki že dlje časa slabo poslujejo, od tega 22 do konca julija. Od skupaj približno 6000 delavcev Konzuma, jih je v prodajalnah, ki jih nameravajo zapreti, zaposlenih 870. Od tega števila naj bi jih bilo 80 odstotkov prezaposlenih v še delujoče Konzumove trgovine.
Pred dnevi, ko so se končali pogovori s kreditodajalci, je izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor Ante Ramljak izjavil, da jim je družbo uspelo rešiti pred stečajem in zdaj prehajajo v drugo fazo, to je prestrukturiranje. Toda po drugi strani je čedalje več ocen, da se Agrokor brez izdatne finančne pomoči hrvaške države ne bo mogel izogniti stečaju.
