Program Trezno o alkoholu je namenjen učencem zadnjih treh razredov osnovnih šol. Njegova posebnost je, da so vanj poleg učencev vključeni tudi starši in učitelji. Za učitelje in starše pripravijo predavanja (o razvoju otroka, vplivu alkohola na telo, ki se še razvija, o tem, kako se pogovarjati o alkoholu), za učence pa delavnice, na katerih se pogovarjajo o alkoholu in igrajo vloge. Pri tem je poudarek na utrjevanju samospoštovanja in osebni odgovornosti, ki sta temeljna varovalna dejavnika pri odgovornem odnosu do alkohola.
Po lanskem odličnem odzivu na štirih šolah so pri Familylabu program nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu. Naredili so tudi že načrt za prihodnje leto.
Zgodnja intervencija
Cilj projekta je v skladu z načeli tako imenovane zgodnje intervencije nagovoriti vse skupine, ki so pomembne, ko govorimo o odgovornem odnosu do uživanja alkohola, in sicer starše, učitelje in otroke ter mladostnike, je o namenu projekta povedala Ivana Gradišnik iz Familylaba. »Otroke je dobro doseči, še preden začnejo uživati alkohol, in jim pomagati utrjevati oziroma spodbujati razvoj samospoštovanja. Smiselno jim je pomagati, da se naučijo prepoznavati tvegane situacije, se ravnati po sebi, se odločati v skladu z lastno integriteto, znati poskrbeti zase in za prijatelje.«
Starši in učitelji pa se morajo seznaniti s temeljnimi dejstvi, ki zadevajo razvojne značilnosti otrok in najstnikov, zato da lahko razumejo dinamiko, ki se skriva za najstniškim vedenjem. »Morajo se naučiti komunicirati tako, da so otrokom zgled v vseh pogledih, in da najstnikov, ki so že v težavah, ne pehajo v še večjo stisko. Poleg tega se domala vsi otroci z alkoholom najprej srečajo doma, zato je odnos staršev do tega več kot pomenljiv,« je povedala Gradišnikova.
Kako naj se starši z otroki pogovarjajo o pitju alkohola
Mladostniki pogrešajo odkrit, oseben dialog z odraslimi, pa naj bodo to starši, učitelji ali kdo drug. »Na delavnicah učenci povedo, da nimajo sogovornika, ki bi jih jemal resno in se znal z njimi pogovarjati brez moraliziranja, pedagogiziranja, če ne kar omalovaževanja ali kritiziranja. Pristen človeški stik, kakovost odnosa z najbližjimi, občutek, da smo kot ljudje nekaj vredni, da smo za nekoga dragoceni, da je nekomu mar in da nas kdo jemlje resno – to so najpomembnejši varovalni dejavniki, ko gre za odvisnost kakršnekoli vrste,« menijo pri Familylabu.
S tem soglaša Marija Vincek, psihologinja na OŠ Vižmarje - Brod v Ljubljani. »Učenci ne marajo, da se jim o čemerkoli predava ali – še bolj grozno – pridiga. Otrok ne zanima, kaj bo čez nekaj let: da bodo morda postali odvisni, če bodo danes pili. Otroci živijo tukaj in zdaj in zanje je pomembno, da se imajo danes lepo,« razlogi otroško psihologijo. Zato je pomembno, da izvajalci preventivnih programov z učenci navežejo stik, da so jim zaradi tega odnosa pripravljeni prisluhniti, kaj imajo za povedati. Poleg tega otroci marsikaj vedo, dejstva in podatke znajo poiskati na spletu. Zanima pa jih, kakšen odnos imajo do kakšne stvari odrasli. »Če vidijo, da je prišel skuliran človek, kot oni rečejo, s katerim se da pogovarjati, so pripravljeni vzeti marsikaj od ponujenega in predebatirati kako informacijo, ki jo imajo.«
Na njihovi šoli je bila udeležba velika tudi na predavanju za starše, čeprav se po izkušnjah šol starši zelo slabo odzivajo na izobraževanja, ki jih zanje izvajajo šole. Poudarek je bil na tem, kako mlade ljudi okrepiti, da ne bodo iskali rešitve v alkoholu. »Starše to zelo zanima, saj se zavedajo, da bo otrok, ko bo stopil v svet, na alkohol naletel, niso pa prepričani, ali so ga sposobni opremiti tako, da bo imel do alkohola odgovoren odnos. Dojeli so, da prvi odnos oziroma krepitev, da do zlorabe alkohola ne pride, pride od doma,« je povedala Vincekova.
Najstniško opijanje
Na vprašanje, ali je mogoče ocenjevati učinkovitost tovrstnih programov, Gradišnikova odgovarja, da do neke mere. Udeleženci z vseh šol so navajali potrebo po nadaljevanju projekta. Poleg tega učenci na delavnicah aktivno sodelujejo. Na podlagi njihovih odzivov pri Familylabu ocenjujejo, da lahko pri otrocih s socialnimi igrami in igrami vlog vplivajo na zviševanje starosti ob začetku uživanja alkohola, kar je pomemben dejavnik pri dovzetnosti za razvoj odvisnosti, ter na zmanjšanje količine popitega alkohola. Ta je še posebej problematična, ko gre za najstniško hudo opijanje (binge drinking), pri katerem oseba v kratkem času popije zelo veliko alkohola.
Program je Familylab Slovenija pripravil na pobudo Združenja proizvajalcev in distributerjev žganih pijač, ki financira njegovo izvajanje. Na vsebino, strukturo in izvedbo programa to združenje nima nobenega vpliva in ga tudi ni želelo imeti, prav tako ne na izbiro vključenih šol, je pojasnila Ivana Gradišnik.
