Na Krasu ni bilo nikdar tradicije destilacije eteričnih olj. Kuhalo se je le žganje in brinjevec. Sam sem imel to vizijo že zelo zgodaj, ampak pri nas na Krasu so te, če si začel govoriti o sivki, gledali zelo čudno. Nihče ni verjel, da ima ekonomski potencial, saj so sivko bolj kot ne uporabljali le kot sredstvo za preganjanje moljev. Tudi moj oče ni verjel, da bi iz tega lahko nastala uspešna zgodba, zato sem prvih tisoč sadik leta 2011 kupil na Hrvaškem skoraj naskrivaj. Sicer pa je pionir vzgoje sivke na Krasu Milko Novič, ki je prišel s Tasmanije in leta 2005 prvi zasadil sivko v komercialne namene, organiziral pa je tudi prvo žetev sivke.
Kje ste študirali, kako se vzgaja sivka?V Sloveniji o vzgoji sivke ni bilo literature, niti o tem, kakšni so postopki za destilacijo. O vzgoji sem si največ pomagal iz knjige, ki sem jo naročil iz Avstralije, glede destilacije pa sem bil popoln samouk. Učil sem se na napakah. Kasneje sem se povezal z nekaj svetovno priznanimi destilaterji iz ZDA, Japonske in Francije ter z znano angleško hišo, kjer izdelujejo parfume. Začel sem doma na štedilniku, z maminim ekonom loncem, zdaj pa imamo že v izdelavi 800-litrski kotel za destilacijo, ki je verjetno največji tovrstni primerek za destilacijo eteričnih olj v Sloveniji. Ni pa naša vizija samo sivka, čeprav nameravamo v prihodnjih letih število sadik povečati, ampak vse kraške in sredozemske začimbe in dišavnice.
Ponekod sivko že žanjejo, pri vas še ne. Kakšna bo letina, glede na to, da je letošnja žetev zelo zgodna?Lani je ves junij deževalo, zato nam je destilacijo zamaknilo za dobre tri tedne. Letošnja zima je bila topla, zato je sivka začela brsteti zelo zgodaj, skoraj en mesec prekmalu, nato pa je prišla pozeba in se je rast malce ustavila. Potem je bilo dva meseca popolne suše, zdaj pa je prišel dež kot naročen, zato bo letina sivke odlična.
Žanjete ročno ali strojno?Oboje. Na začetku smo želi ročno, s srpi, ampak pri 30.000 sadikah je to precej mučno opravilo. Z očetom sva predelala kosilnico, tako da imamo zdaj doma narejen »kombajn«, s katerim poteka žetev dokaj hitro. Ročno pa še vedno žanjemo sivko za kulinariko in tisto, ki jo uporabljamo za šopke in vrečke. Sicer pa nekateri žanjejo sivko z originalnimi kosilnicami za čaj.
Na Krasu pa tudi v Istri obstajata dve vrsti sivke, hibridi in prava sivka, ki je primerna tudi za kulinariko. V čem je razlika?Ko govorimo o sivki, bi bilo prav, da govorimo o eni in edini sivki, to je prava sivka Lavandula angustifolia. Druga vrsta pa so križanci – hibridi ali lavandini, kot jih imenujemo. Poznamo več kot sto različnih vrst sivke. Pravo sivko so uporabljali že Egipčani, Grki in Rimljani, razlika pa je v tem, da ima prava sivka semena, hibridi pa ne. Zato se hibridi, ki so jih naredili pred 250 leti, lahko razmnožujejo le s potaknjenci. Razlika je v tem, da prava sivka vsebuje sestavine, ki nas pomirjajo, zato se uporablja pri aromaterapijah in v kulinariki, hibridna sivka pa je bila ustvarjena zato, da iz nje dobimo čim več eteričnega olja. Ima pa to slabo lastnost, da vsebuje veliko kafre, ki ni za uživanje, in rastline hitro olesenijo, ker rastejo zelo hitro. Tudi zato imamo na naših poljih v večini posajeno pravo sivko, ki je tudi veliko bolj odporna proti nizkim temperaturam, tudi do minus 15 stopinj. Nekaj malega imamo tudi hvarske budrovke in italijanske sivke grosso, ki pa proti mrazu nista preveč odporni.
Slovenci še najbolj poznamo hvarsko sivko budrovko, ki jo marsikdo zamenjuje s pravo sivko. Kako lahko laik loči pravo sivko od hibrida?Budrovka je hibrid, ki daje veliko eteričnega olja. Hibride prepoznamo po tem, da imajo v nasprotju s pravo sivko, ki ima samo eno steblo in en manjši cvet, poleg poganjka z večjim in bolj polnim cvetom še dva stranska poganjka v obliki črke V. Ko med prsti povaljamo cvet, ima hibridna sivka bolj intenzivno oster vonj.
Kakšna je razlika v vsebnosti eteričnega olja pri pravi in hibridni sivki in kako se razlikujeta eterični olji?Za liter eteričnega olja iz hibridne sivke je potrebnih od 60 do 90 kilogramov, pri pravi sivki pa je za liter olja potrebnih okrog 200 kilogramov sivke. Razlika v oljih pa je že v vonju. Olje prave sivke je nežno, rahlo sladko, pri hibridni pa je vonj oster, celo rahlo dražeč. Tudi analiza olja pokaže, da ima olje iz prave sivke okrog 180 komponent, medtem ko ima olje iz hibridov le okoli 80 komponent. Če pa uporabljamo sivko za preganjanje moljev ali komarjev, moramo uporabljati hibride, ker vsebujejo kafro. Prava sivka jih ne odganja.
Ali sivko napadajo kakšni škodljivci oziroma bolezni?Načeloma ne. Tudi v literaturi, ki sem jo bral, škodljivci niso omenjeni. Vendar ko smo pred tremi leti na eni izmed opuščenih njiv zasadili sadike sivke, smo opazili, da so liste začeli grizljati črički. Ampak samo na začetku, ker so očitno pokušali rastlino, ki je prej niso poznali, in jim ni bila všeč. So pa veliki ljubitelji sivke zajčki, ki na grmičih redno prenočujejo. Ko zjutraj pridemo na polje, množično bežijo proč, grmički pa so poležani. Zanimivo pa je, da spijo samo na pravi sivki. Na hibridni ne. Očitno jih moti kafra.
Zakaj na Krasu ni sivkinega medu?Zato, ker imajo kranjske čebele prekratek rilček in ne morejo priti do medičine. Je pa zato med sivko ogromno čmrljev. Celi roji. Ko prideš zvečer, jih lahko opaziš, kako kar ležijo na tleh od preobjedenosti. Vse je črno po tleh. Ko pa zjutraj posije sonce, se zbudijo in spet začnejo brenčati naokrog.
Ampak v Provansi je mogoče kupiti med iz sivke.V bližini je čebelar, ki da vsako leto med na analizo in v medu še nikdar ni zaznal vsebnosti sivke. Za Provanso ne vem, verjetno je tam čebelam lažje nabrati nekaj medu, ker kateri čebeli uspe prodreti v cvet, saj so tam polja sivke velika tudi 150 hektarjev. Slišal sem, pa ne vem, ali je to res, da imajo tam posebne čebele. V Sloveniji pa menda izdelujejo sivkin med na način, da v cvetličnem medu malce macerirajo sivkine cvetove ali dodajo eterično olje.
Sivka je postala kraška znamenitost. Pridelovalcev je vedno več pa tudi tistih, ki izdelujejo eterična olja, hidrolate in kozmetiko. Se da preživeti od tega?Nekateri jo celo že opuščajo, saj so ugotovili, da je preveč dela in da se zgolj z eteričnim oljem in prodajo vrečk s cvetovi ne da preživeti. Veliko si jih je tudi domišljalo, da sivka raste sama, da ni potrebno preveč vzdrževanja polj in da se olja dobro prodajajo. Ampak s sivko je vsaj toliko dela kot v vinogradu. Če hočeš preživeti samo od sivke, je treba imeti celo paleto izdelkov, ki so dodana vrednost.
Kozmetiko izdelujete sami?Seveda. Imamo tudi nadzor nad vsako rastlino, ki gre v zemljo, do končnega produkta na prodajni polici. Vsi izdelki so tudi dermatološko testirani in imajo vsa potrebna varnostna potrdila, ki jih zahteva evropska regulativa za kozmetiko.
So tudi recepture vaše?Osnovne recepture so naše, vendar jih ne sestavljamo sami, saj za to nimamo ustreznega znanja. Večja kozmetična podjetja imajo zaposlene ljudi, da razvijajo nove izdelke. Midva nisva iz te stroke, zato nam detajlne recepture izdeluje podjetje iz Londona.
