Čeprav naj bi kaprovec (Capparis spinosa) izviral iz osrednje Azije, ga kot udomačen trajni grmiček lahko opazimo tudi pri nas. Razširil se je v tople kraje, najdemo ga lahko tudi v Sredozemlju. Načrtno ga gojijo v Maroku, na Iberskem polotoku in Turčiji, na otoku Salina na severu Sicilije pa mu posvečajo celo festival. Na Obali ga boste lahko opazili kot »zajedalca«, denimo vzdolž piranskega obzidja, spremljal pa vas bo tudi na poti iz Pirana v Fieso.
V špranjah zaradi mravelj
Da je staro piransko obzidje še iz časov starega Rima v poletnih mesecih dišeče in cvetoče, gre zahvala apnu in mivki, ki so ju uporabljali za vezivo v starih kamnitih zidovih. Apnenčasta podlaga je namreč eden od razlogov, da se grmički uspešno in hitro razmnožujejo. K temu pa pripomorejo tudi mravlje, ki jih privablja kiselkasto-sladek vonj plodov, v katerih so tudi semena, in ki jih te marljive žuželke raznesejo naokoli. Zaradi močnega koreninskega sistema ga je praktično nemogoče fizično zatreti, ravno tako je odporen proti soli. Za rast kaprovcu ustreza sončna lega, ne potrebuje veliko vode in vlage. Cvetovi odganjajo iz enoletnih poganjkov, zato grmiček brez škode obrezujemo. Užitni so mladi poganjki, zaprti cvetni popki in plodovi, različni deli rastline pa se uporabljajo tudi v kozmetiki in medicini.
Sredozemlje v lončku na balkonu
Ker je iz kamnitega obzidja praktično nemogoče dobiti zdravo, celo korenino kaprovca, ga doma vzgojimo iz kupljenega semena, ki pa ga moramo pred setvijo ohladiti (stratificirati). Seme pred setvijo skupaj s finim peskom za dva tedna zamrznemo, precej dolgotrajnejši postopek pa je druga možnost. Seme pred setvijo za 24 ur namočimo v topli vodi, ga nato zavijemo v vlažno krpo, ki jo v zaprti plastični vrečki osem tednov hranimo v hladilniku. Po enem ali drugem postopku seme za 24 ur namakamo v topli vodi in ga nato posejemo v lončke, ki naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Pazimo, da se zemlja v lončku ne izsuši. Ko mine nevarnost zmrzali in ko je rastlina dovolj velika, jo presadimo na prosto v okrasni lonec. Pozorni smo, da lončnici najdemo sončno in najbolj vroče mesto na balkonu ali terasi. V deževnem poletju ne bo ravno bujno uspevala, bo pa brez večjih težav prezimila v hladnem in svetlem prostoru pri nizkih temperaturah, do –8 stopinj Celzija.
Zaprti cvetni popki nepogrešljivi v kuhinji
Soljene ali vložene cvetne popke kaprovca kot začimbo in tudi dekoracijo uporabljajo v malteški, ciprski in italijanski, predvsem sicilijanski kuhinji. Zaprte cvetne popke, ki jih imenujemo kapre, vlagamo v kisu, olju ali soli. Uporabljamo jih bolj kot začimbo, v majhnih količinah, saj imajo izredno intenziven, rahlo gorčičast okus. So nepogrešljive v italijanski kuhinji, saj so sestavni del solat, omak za testenine in meso. Kapre so znane po tem, da spodbudijo tek, tako da so odlične kot aperitiv. Zelo dobri pa so tudi plodovi kaper, ki jih vlagajo skupaj s pecljem. Italijani jim rečejo »cucunci«, brez težav pa jih lahko kot kisle kumarice uživamo tudi v večjih količinah. Nepogrešljive so tudi kot dodatek k martiniju.