Na novomeški Kapiteljski njivi, ki je eno od največjih evropskih prazgodovinskih grobišč, po petih tednih zaključujejo letošnja zavarovalna izkopavanja, ki sicer potekajo že 31. leto zapored. Najdbe s Kapiteljske njive, med najbolj znanimi so seveda situle, pripovedujejo zgodbo celotnega tisočletja pred našim štetjem oziroma kar treh zgodovinskih obdobij, bronaste, starejše železne in mlajše železne dobe. Doslej so izkopali okrog 2100 grobov, kar je po besedah vodje izkopavanj, arheologa iz Dolenjskega muzeja Boruta Križa, tudi za evropske razmere izjemna številka. »In kot kaže, še zdaleč ni dokončna, kajti že nekaj let skušamo ugotoviti, kako veliko je sploh grobišče, pa še vedno nismo prišli do njegovega roba.«
Žare poškodovali kmetje z oranjem
Dosedanje ugotovitve kažejo, da je na tem območju v prvem tisočletju pred našim štetjem živela velika skupnost, po najdbah sodeč tudi ekonomsko precej močna. Tako pri izkopavanjih že tik pod površjem najdejo veliko železove rude, ki je bila v tistem času osnova za preživetje in tudi za nadstandard, ki so si ga tamkajšnji ljudje lahko privoščili s taljenjem železove rude.
Okrog 1100 od vseh izkopanih grobov je iz obdobja starejše železne dobe, letos pa so izkopavali pretežno bronastodobni del grobišča, kjer so v več kot dvajsetih grobovih našli ostanke velikih lončenih žar. »Žare so bile komaj kakšnih 20 centimetrov pod površjem in povečini poškodovane pri oranju,« pravi. V njih so našli steklene jagode, tudi nekaj jantarja, kar kaže na pretežno ženske grobove.
Naleteli pa so tudi na gomilo iz starejše železne dobe. V gomilah je lahko tudi do sto grobov, ki jih arheologi na podlagi najdenih pridatkov delijo na ženske in moške grobove. Tudi ti predmeti so zelo poškodovani, največja »škodljivca« sta intenzivno kmetovanje in kisla dolenjska zemlja. »Analize kažejo, da korozija železnih predmetov v zadnjih letih napreduje celo hitreje, kot smo pričakovali. Zato skušamo rešiti, kar se še rešiti da,« pravi Križ.
Tudi Brežice na zemljevidu pomembnejših najdišč
Na zemljevid pomembnejših najdišč zlasti iz obdobja mlajše železne dobe (3. do 1. stoletje pred našim štetjem), ko so del Slovenije naseljevala keltska plemena Tavriskov, spada tudi območje Brežic, kjer raziskave prav tako potekajo že več desetletij, vendar žal zgolj priložnostno ob večjih gradbenih posegih, pravi arheologinja Alenka Jovanović iz podjetja Arhos. Doslej so izkopali 161 grobov, kar pa prav tako še ni končna številka.
Med izjemnimi najdbami Jovanovićeva izpostavlja tri bojne vozove Tavriskov. »Na preostalih najdiščih tega kosa bojne opreme ne poznamo, Brežice so prav zaradi tega izredno zanimive,« dodaja. Zadnji bojni voz so odkrili letos spomladi pri raziskavah na območju parkirišča pri domu starejših občanov. »To je bil nenavaden grob, saj so poleg bojnega voza ležale še tri polomljene bronaste posode. Izkazalo se je, da gre za etruščanske izdelke, kar pomeni, da so kakšnih dvesto let starejše od časa pokopa bojevnika.« Edine možne primerjave je dr. Dragan Božič z Inštituta za arheologijo odkril na območju Padske nižine, kjer so imeli običaj, da so starejše, ekskluzivne, prestižne izdelke prilagali v keltske, mlajše grobove, pravi Jovanovićeva.
V enem od grobov so našli 28 predmetov iz brona, železa, keramike. Predmeti so bili v muzeju grobo očiščeni, pojasnjuje arheologinja Jana Puhar iz Posavskega muzeja Brežice. Konec 2018 bi lahko bili predmeti po njenem mnenju že pripravljeni za razstavo. Da gre za izjemne najdbe, kaže tudi dejstvo, da je poizkopavalne postopke in analize predmetov finančno podprlo kulturno ministrstvo.
