Dobro se zavedam vseh težav in preprek, ki ste jih morali premostiti, da ste danes tukaj, kot tudi težav, ki so morda še pred vami,« je nekoliko zlovešče rekel švedski premier Fredrik Reinfeldt, ko je novembra 2009 Sloveniji in Hrvaški čestital za podpis arbitražnega sporazuma. Seveda ni mogel zares vedeti, v kako globoke težave bosta državi vnovič zabredli, kot tudi ne, da se bo saga z mejnim sporom vrnila trkat na vrata Evropske unije, ki ji je Šved takrat predsedoval. Bruselj tokrat vrat noče zares odpreti – vnovično poseganje oziroma opredeljevanje v slovensko-hrvaškem sporu mu smrdi, kopico drugih, megalomanskih izzivov ima z brexitom, migrantsko krizo, s temeljnimi vprašanji lastne prihodnosti. Pomenljivo se po četrtkovi objavi razsodbe o njej niso hoteli izreči ne predsednik komisije Juncker, ne predsednik evropskega sveta Tusk, ne predsednik evropskega parlamenta Tajani in ne estonsko predsedstvo, čeprav so vsi vedeli, da se bo zgodila. Juncker celo pravi, da si kot pravnik želi dokument najprej prebrati – kot da se ima čas poglobiti v 373 strani dolgo razsodbo in kot da je stališče komisije do (ne)spoštovanja arbitražne odločbe odvisno od njene vsebine.
(Foto: Tomaž Skale)
A ne gre le za zasičenost s slovensko-hrvaškim sporom, ki se je za Evropsko unijo začel že s slovensko blokado hrvaških pogajanj. Evropska komisija je upala, da z d...
Občutek, ko Slovenec razsodbo arbitražnega sodišča o (predvsem morski) meji s Hrvaško dočaka na hrvaškem morju, je najbrž res neprecenljiv. Glede na...