Čeprav v tem okviru ni najbolj bistveno, naj vseeno pojasnim, da poslovnik pogajanj različne predloge sindikatov dopušča, zato je vaše izgovarjanje na dva med seboj različna predloga zgolj dokaj površen izgovor. Kakor koli, v nasprotju z dejstvi ste v oddaji trdili, »da je od samega začetka« – torej od februarja letos – »90 odstotkov sredstev namenjenih za plače do 26. plačnega razreda«. Ob moji ugotovitvi, da je vlada med potekom pogajanj spreminjala svoja stališča, ste me obtožili zavajanja in ponovili neresnično trditev, da so vladna stališča »popolnoma enaka od samega začetka pogajanj, in prosim, da ne zavajate ljudi«.

Z izjemo informacije o datumu prvega vladnega predloga so vse druge vaše trditve neresnične. Ni res, da je vladni predlog od vsega začetka enak, temveč nasprotno: vlada je nekajkrat spremenila svoj predlog. Tudi ne drži, da je od samega začetka v vladnem predlogu 90 odstotkov od 70 milijonov namenjenih za plače do 26. plačnega razreda. Delež je bil do konca aprila (26. 4. 2017) bistveno nižji in se je zvišal, ko je vlada navzgor popravila plačne razrede za nekatera finančno izdatna delovna mesta v skupini J. A tudi po tem je bil omenjeni delež še vedno pod 90 odstotki. Devetdesetim odstotkom se je približal konec maja (29. 5.), ko je vlada umaknila predlog zvišanja za deset delovnih mestih z univerzitetno izobrazbo.

Enako ni res, da je vladna stran privolila v zahtevo Konfederacije sindikatov javnega sektorja, da najprej sklenemo dogovor za zaposlene z najnižjimi plačami, torej do 26. plačnega razreda, vse druge anomalije pa pustimo za kasneje. Ker ste se pri neresničnih trditvah, ki ste jih izrekli, neprevidno sklicevali na zapisnike, se lahko tudi o zadnjem dejstvu poučite in prepričate iz zapisnika z dne 5. junija 2017.

Če povzamem, torej ni res, da bi bil predlog vlade od februarja nespremenjen. Enako ni res, da bi že od začetka delež sredstev do 26. plačnega razreda znašal 90 odstotkov, kot tudi ni res, da je vlada privolila v prednostno sklenitev dogovora za delovna mesta do 26. plačnega razreda, za tem pa v pogajanja za vsa druga delovna mesta. Glede na to, da ste pred časom slovensko javnost že zavajali s podatki glede zvišanj plač javnih uslužbencev v letih 2015 in 2016, pa se za neresnične trditve, kljub pozivu, niste opravičili, sklepamo, da tega tudi tokrat ne bi storili, zato smo poziv k opravičilu opustili, vseeno pa se nam zdi pomembno, da so sindikalni in vladni pogajalci ter javnost ustrezno seznanjeni z dejstvi s pogajanj.

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije