Vsa filozofija življenja, smrti in upanja na ponovno rojstvo je ujeta v enem cvetu agave. Na njen razcvet lahko čakamo tudi več desetletij. Ko je v najlepšem in najbolj razkošnem trenutku, ko se razcveti in doseže tudi do sedem metrov višine in več, pa umre.
Agave so izjemno lepe okrasne rastline. Rastejo v obliki rozete, iz katere poganjajo trdi in zelo vlaknasti listi, ki se končajo z dolgo, ostro bodico. Na prvi pogled bi agavo lahko hitro zamenjali za alojo, čeprav sta v resnici zelo oddaljeni sorodnici. Medtem ko agava spada v družino Agavaceae (agavovke) in raste od zahodnega dela ZDA proti jugu čez Mehiko, najdemo pa jo tudi v Srednji Ameriki in vzhodni Indiji, aloje uvrščamo v družino Liliaceae (lilijevke) in izvirajo iz južne Afrike, pogosto pa jih najdemo tudi na Madagaskarju in Bližnjem vzhodu.
Listi agave so trdi in zelo vlaknasti. Večinoma so obrobljeni z robno kožico (kutikula) ali ostrimi zobčki in imajo ostro ter močno končno bodico. Pri agavah je zelo dobro vidna ločnica med zobčki, kutikulo in listom. Aloje se v tem od agav precej razlikujejo. Listi so bolj mesnati in mehkejši ter vsebujejo želatinast lepljiv sok, ki je pri nekaterih rastlinah zdravilen. Aloje v listih hranijo vodo, voda je tudi v zobčkih, ki rastejo iz alojinih listov. Na prvi pogled zobčki delujejo kot samostojni deli rastline, če pa si jih natančneje ogledamo, vidimo, da so le podaljšek lista.
Uspeva tudi v naših zimah
Tudi ko gre za vpliv temperatur, je agava precej bolj odporna, nekatere prenesejo tudi do minus 20 stopinj Celzija, zato lahko tudi v naših podalpskih razmerah v zavetrju in pod nadstreškom brez težav prezimijo. So pa po drugi strani za mraz precej bolj občutljive aloje, saj jih že nekaj stopinj pod ničlo pokoplje. Agave, ki za cvetenje potrebujejo tudi več desetletij, cvetijo le enkrat v življenju. Potem propadejo. Kdo ve, morda ravno od tod izvira grški pomen besede »agaue« – občudovanja vredna. Agava in aloja se razlikujeta tudi po uporabnosti. Medtem ko ima vsako gospodinjstvo vsaj en pripravek, na katerem piše aloe vera, redki vedo, da se vlakna sisalove agave uporabljajo za preproge in talne obloge. V Evropo so agavo prinesli Španci, ki so tudi prvi pripravili alkoholno pijačo iz agavinega soka. V Mehiki iz agave pridelujejo nacionalno alkoholno pijačo, imenovano pulque. Pri nas je veliko bolj znana tekila, ki se prav tako prideluje iz agave. Sladek sok za pripravo alkoholnih pijač in agavinega sirupa pridobijo iz mladih listov, ki rastejo iz zgornjega dela stebla.
Agava ne potrebuje veliko vode, saj jo shranjuje v mesnatih listih, zato jo je bolje zaliti bolj poredko, a takrat z ustrezno količino vode. Uspeva v humozni prsti, za rast pa potrebuje le malo hranil, zato boste agave lahko opazili tudi v precej zapuščenih vrtovih na Primorskem. Seveda pa so nepogrešljive tudi v urejenih vrtovih, kjer pa nevarne bodice navadno odstranijo, da ne povzročajo neprijetnih ran. Tudi razmnoževanje grma je zelo enostavno. Agava tako rekoč vsako leto razvije stranske poganjke. Te lahko izrežemo, in sicer dovolj globoko, da se jih drži vsaj nekaj korenin, potem pa jih posadimo v primeren, ne prevelik lonček. Redno zalivamo, da spodbudimo razvoj korenin.
