Dvomov ni več. Če ne bo kakšnih nepredvidljivih dogodkov, kot je denimo poškodba, bo Anthony Randolph postal drugi ameriški košarkar, ki bo zaigral za slovensko košarkarsko reprezentanco. Prvi je bil Arriel McDonald, ki je za izbrano vrsto nastopil na evropskem prvenstvu leta 2001, slovenski potni list pa dobil na podlagi več let nastopanja najprej za Krško in nato Olimpijo. Randolph s Slovenijo nima nobene povezave, nastop za reprezentanco pa mu bo omogočala sprememba dela zakona o izrednih naturalizacijah.
Zadnjo besedo bo imela Vlada RS
Nobena skrivnost ni, da je bil glavni akter pri skoraj zagotovi spremembi tistega dela 13. člena zakona o državljanstvu, v katerem piše, da mora prosilec za izredno naturalizacijo eno leto neprekinjeno bivati v Sloveniji, poslanec DeSUS Peter Vilfan. Predlogi za to so se sicer v preteklosti pojavili že večkrat, resno pa se je za to začelo delati pred približno pol leta. Glavni argument v primeru športa je bil, da že vrsto let za športnike vrhunskega razreda tekmovanja v Sloveniji niso zanimiva, saj je klubov, ki nastopajo v najvišjih rangih tekmovanj, zelo malo, pa še ti nimajo denarja, da bi jih plačali. Nekdo, ki bi bil za slovensko reprezentanco kot naturalizirani športnik zanimiv, pa mora biti vrhunski igralec, ki je že vrhunsko plačan. Pod dosedanjimi pogoji tako tak posameznik nikoli ne bi mogel dobiti izrednega državljanstva.
Poslanec Vilfan je spremembo poskušal uvesti z amandmajem skozi zakon o športu, po pogovorih z ministrstvom za notranje zadeve, člani koalicije in vodstvom Vlade RS pa so prišli do spoznanja, da bi bilo pametno situacijo rešiti za vse, ki spadajo pod 13. člen zakona o izredni naturalizaciji. »To pa so tudi posamezniki s področja kulture, znanosti, umetnosti, medicine… Torej vrhunski strokovnjaki na določenem področju, ki bi pomenili izrazito dodano vrednost in s tem povečali ugled in prepoznavnost Slovenije v svetu. Poglejmo denimo primer otroških srčnih kirurgov. V Sloveniji jih nimamo. Kaj če bi se pojavil vrhunski otroški srčni kirurg, ki bi dejal, da pride k nam in želi tu delati, a hoče imeti nemudoma urejen tudi status, torej državljanstvo in vse, kar pride zraven? Potem pa bi mu mi dejali, da ne bo šlo, ker mora najprej leto dni neprekinjeno bivati in delati tukaj, da bi ga dobil. Skratka, gre za izjeme in izjemne ljudi,« nam je povedal Peter Vilfan. A samo prošnja za izredno naturalizacijo seveda nikakor ne bo dovolj. O vsem skupaj bo namreč na koncu še vedno odločala Vlada RS. V primeru športnika bo morala vlogo najprej podati panožna zveza in jo zelo dobro utemeljiti. Nato jo bo pregledalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, končno besedo, kot že rečeno, pa bo imela Vlada RS, ki bo lahko prošnjo potrdila ali zavrnila.
O predlagani spremembi dela 13. člena zakona o državljanstvu bo jutri pod prvo točko razpravljal odbor za notranje zadeve. Sledilo bo glasovanje, v primeru večinske podpore pa bodo nato o njem odločali na seji državnega zbora 11. julija. O tem, da bo potrjen, naj ne bi bilo nobenega dvoma, saj so mu podporo že izrekli državni svet ter člani koalicije, na odprtju skupščine Olimpijskega komiteja Slovenije prejšnji teden pa ga je pohvalil tudi predsednik vlade Miro Cerar in ob tem dejal: »Zakon bo omogočal večno konkurenčnost predvsem reprezentancam.«
Zadovoljni tudi pri Realu Madrid
Dileme o tem, ali bo Anthony Randolph tako nastopil za Slovenijo na prihajajočem evropskem prvenstvu, tako praktično ni več. 27-letni Američan bo slovenski potni list dobil dan ali dva po potrditvi spremembe zakona v državnem zboru, selektorju Igorju Kokoškovu pa bo po besedah Košarkarske zveze Slovenije (KZS) na voljo že na uvodnem zboru 19. julija. »Zelo sem vesel, da bo imela zgodba pozitiven konec, saj je Anthony Randolph odličen igralec. Moja vloga pri tem je bila obrobna. S celotnim potekom dogodkov sem bil seznanjen, operativno pa sta glavno vlogo odigrala Rašo Nesterović in Igor Kokoškov,« nam je v pogovoru povedal predsednik KZS Matej Erjavec. Z razvojem dogodkov so zagotovo močno zadovoljni tudi pri Randolphovem delodajalcu Realu Madrid, saj 211 centimetrov visoki igralec s pridobitvijo evropskega potnega lista ne bo več zavzemal mesta tujca. Ker je krovna košarkarska organizacija leta 2016 poslovala z izgubo, ki je znašala 388.000 evrov, a po besedah Erjavca že bila pokrita v breme društvenega sklada, nas je zanimalo, kako so si lahko pri zvezi privoščili angažiranje Američana. »Randolph ne bo prejel nobenega plačila in KZS z njim nima nobenih posebnih stroškov,« je zatrdil Erjavec.
Zagotovo pa izredna naturalizacija Randolpha ni razveselila Alena Omića, ki je bil zadnja tri leta del reprezentance. Ker je 216 centimetrov visoki košarkar v Slovenijo prišel pri vsega 14 letih, za katero koli selekcijo BiH pa ni odigral niti ene tekme, bi ga Mednarodna košarkarska zveza Fiba lahko obravnavala tudi drugače, a trenutna situacija je takšna, da ima status naturaliziranega igralca, in ker je lahko takšen v reprezentanci le eden, bo Omić potegnil kratko. »Z njim je govoril selektor, pa tudi z Nesterovićem sta bila v stiku. Alen je super fant, zato ne pričakujemo nobenih težav ali zamer,« je dodal Erjavec.
