Britanska vlada je pripravljena državljanom članic EU, ki zakonito živijo na Otoku vsaj pet let, dosmrtno zagotoviti enake pravice pri izobraževanju, pokojninah in sociali, kot jih uživajo britanski državljani, je v četrtek zvečer na vrhu EU v Bruslju dejala britanska premierka Theresa May. Vendar pa ni odgovorila na eno ključnih vprašanj: na kateri dan se petletno obdobje šteje. EU si želi, da bi bil to datum, ko se bo zgodil brexit (najkasneje 30. marec 2019), v Londonu naj bi se nagibali k datumu, ko so uradno sprožili brexit (30. marec letos). Tistim, ki petletnega obdobja v času brexita še ne bodo dosegli, bodo Britanci omogočili, da ga dopolnijo naknadno. V zraku je ostalo vprašanje, kako bo z mešanimi zvezami pa tudi, katero sodišče bo pristojno za reševanje sporov, ki bodo nedvomno sledili. V Bruslju predlagajo, da bi bilo to sodišče EU, ki nadzira spoštovanje evropskega pravnega reda, v Londonu to odločno zavračajo in predlagajo britanska sodišča. Podrobnejši britanski predlog bo znan prihodnji teden.
Morda najbolje je četrtkove predloge ocenila nemška kanclerka Angela Merkel, namreč da so »dober začetek«, vsekakor pa ne »preboj«. Pogajalski proces bo pač dolg, to vedo vsi. Manj optimističen je bil predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki je dejal, da so predlogi »pod pričakovanji«. 800.000 od skupno 3,2 milijona državljanov članic EU v Veliki Britaniji je iz Tuskove Poljske. Pričakovati je, da bodo enaka pravila kot zanje veljala tudi za 1,2 milijona Britancev, ki živijo v EU.
Med drugimi odločitvami so na dvodnevnem vrhu EU sprejeli zaostritev vizumskega režima za države, ki nočejo sprejemati svojih državljanov, ki jim v EU zavrnejo azil. Sankcij proti Rusiji zaradi njenega delovanja v Ukrajini niso odpravili in se bodo avtomatično podaljšale. Sprejeli so urnik odločanja o tem, kam se bosta iz Velike Britanije preselili agenciji za bančništvo in za zdravila. Evropska komisija bo najprej preučila prijave več kot dvajsetih članic, nato bo oktobra sledila politična razprava in če tam ne bo dogovora, bodo predvidoma novembra glasovali v treh krogih po novem sistemu.
Na vrhu je bilo veliko govora tudi o novem evropskem optimizmu po porazu populistov v več evropskih državah. Pričakuje se, da bosta Merklova in francoski predsednik Emmanuel Macron vzela krmilo evropskega vlaka spet trdneje v roke, a verjetno ne pred nemškimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo septembra. ba, agencije
