Ste se kdaj vprašali, od kod imajo avtomobilske znamke imena? Odgovor je preprost – izvori so sicer različni, od sestavljenk prvih črk več besed, ki opišejo, od kod znamka izvira in s čim se ukvarja, do povsem naključnih imen, večini pa je skupno eno. In sicer to, da so ime, ali pa vsaj del tega, dobile po ustanoviteljih. Našteli bi jih lahko zares veliko, a to za ta zapis ni tako pomembno. Je pa, da je ime po svojem ustanovitelju dobila tudi avtomobilska znamka Chrysler. Leta 1925 jo je namreč ustanovil Walter Percy Chrysler. A o tem pozneje, saj je zgodba tega možaka, ki je takrat štel okroglih 50 let, še bolj kot po njem zanimiva do tega zgodovinskega dogodka.
Začela se je torej skorajda natanko pol stoletja pred tem, ko je Walter P. Chrysler 2. aprila 1875 prijokal na svet v kraju Wamego v ameriški zvezni državi Kansas. Kot tretjega od svojih štirih otrok sta ga povila mama Anna Maria Breyman in oče Henry Chrysler, potomka nemških priseljencev in kanadski Američan s predniki iz Nemčije in Nizozemske. Tako niti ne čudi, da je, ko so ga spraševali po njegovi družini, Walter Chrysler rad citiral znanega ameriškega pevca, pianista, igralca in komedijanta Jimmyja Duranteja: »Predniki? Na milijone jih imam,« je tako izjavil v več intervjujih oziroma portretnih zgodbah, ki so mu jih posvečali mediji ob njegovem vzponu med najbogatejše Američane. A še preden je Walter Chrysler uspel v avtomobilski industriji, je opravljal različna dela v železniškem prometu, in sicer najprej kot mehanik v mestu, kjer je odraščal – v Ellisu v Kansasu, kjer je danes v njegovi hiši iz otroštva urejen njegov muzej.
Najtežje delo lenemu delavcu
Čeprav je bil pri svojem delu na železnicah, kjer je najprej kot pripravnik delal za plačilo 5 centov na uro (znesek si velja zapomniti zaradi poznejših astronomskih številk), izjemno uspešen, si »muzejskega statusa« Chrysler z njim seveda ni zaslužil. Iskrica, ki je zanetila poznejšo uspešno kariero v avtomobilski industriji, se je zaiskrila leta 1911. Takrat je 36-letni Chrysler pri železnicah že služil astronomskih 12.000 dolarjev na leto, a je bil že nekaj let povsem očaran nad avtomobili, ki so ga prevzeli do te mere, da je sprejel polovico slabše plačano delo vodje proizvodnje pri Buicku. Tam je z nekaterimi ukrepi nemudoma začel žeti uspehe. Tako je na primer naredil konec natančnemu barvanju podvozja, ki so ga pred tem zaključili z enako luksuzno barvo kot karoserijo, s čimer je prihranil precej stroškov, hkrati pa je bila proizvodnja bistveno hitrejša zato, ker so po novem karoserije pobarvali, preden so avto sestavili. Po treh letih je zato zahteval povišico na 25.000 dolarjev na leto in jo tudi dobil, leta 1916 pa je postal predsednik te znamke (in dobil astronomsko plačo 125.000 dolarjev na leto), ki jo je zapustil štiri leta pozneje, ko je odstopil tudi kot podpredsednik General Motors (lastnik Buicka).
Ker se je vse, česar se je dotaknil, spremenilo v zlato, so se za Walterja Chryslerja vedno bolj zanimali tudi mediji, in tako ni čudno, da so iz tistega časa znane tudi nekatere njegove znamenite izjave. Ki jih marsikdaj slišimo ali celo uporabljamo še danes, pa niti ne vemo, od kod natančno izvirajo. Kot je na primer: »Žal mi je vsakogar, ki ni resnično navdušen nad delom, ki ga opravlja. Ne le da tak človek ne bo nikdar zadovoljen, temveč nikdar v življenju niti ne bo dosegel ničesar omembe vrednega.« Ali: »Kadar koli se pojavi neko zares težko delo, ga namenim lenemu delavcu. Ta bo zagotovo poiskal najlažji način, da se ga opravi.« Pa recimo: »Prava skrivnost uspeha je entuziazem. Oziroma še več kot to, rekel bi vznemirjenje. Rad vidim, ko so ljudje pri delu vznemirjeni. Kadar so, so v življenju najuspešnejši.« No, zagotovo se je ravno v času, ki ga omenjamo, Chrysler držal naslednjega svojega reka: »Razlog, zaradi katerega nekateri v življenju ne dosežejo ničesar, je ta, da ko se jim ponudi priložnost, po navadi na dvorišču iščejo štiriperesno deteljico.« Sam je namreč zagrabil vsako priložnost in leta 1920 najprej za visoko plačilo kar milijon dolarjev na leto pomagal rešiti podjetje Willys-Overland, nato pa je prevzel kontrolni delež v podjetju Maxwell Motor Company, ki ga je pozneje postopoma preoblikoval in leta 1925 priključil novemu podjetju z imenom Chrysler Corporation.
Osebnost leta 1928
Z njim je Chrysler nemudoma začel žeti uspehe, zanimivo pa je, da je prvi avtomobil, ki ga je štiri leta razvijal še s tremi inženirji (Fred Zeder, Owen Skelton in Carl Breer), predstavil že leto pred tem. Chrysler six, katerega proizvodnja se je začela leta 1924, je bil avto, ki so ga poimenovali »dostopen luksuz«, v zgodovino pa se je zapisal z nekaterimi inovacijami, kot na primer lahkim in močnim 6-valjnim motorjem in tem, da je bil to prvi potniški avto s serijskimi hidravličnimi zavorami na vseh štirih kolesih. Ob tem je imel še polno reči, ki so bile takrat pri avtomobilih vse prej kot vsakdanje, na primer zamenljive oljne in zračne filtre, vzmetena kolesa, osvetlitev notranjosti… »Na ZDA je, da pomaga motorizirati ves svet,« je tudi izjavil enkrat v tistem času. Kar pa se nato ni ravno povsem uresničilo.
Nadaljnja Chryslerjeva zgodovina, z izjemo prvega desetletja, ni toliko povezana z Walterjem Percyjem, ki je leta 1936 odšel v pokoj. Vsi uspehi in visoka plačila za svoje delo so ga do takrat naredili za enega najuspešnejših in najbogatejših Američanov medvojnega obdobja in mu leta 1928 prinesli tudi naziv osebnosti leta po izboru revije Time. Kot zanimivost omenimo, da se je istega leta začela tudi gradnja stolpnice v New Yorku, ki še danes nosi njegovo ime. Ko so jo leta 1930 končali, je bila s 318,9 metra višine slabo leto dni, do zgraditve Empire State Building, celo najvišja stolpnica na svetu, še dandanes pa se ponaša z nazivom najvišje opečnate stolpnice z jekleno strukturo. V njej je bil tudi sedež podjetja Chrysler, a le do leta 1953, ko jo je Chryslerjeva družina, 13 let po Walterjevi smrti, prodala.
