V minulih treh letih si je 25-letni Estonec ustvaril sloves edinstvenega ustvarjalca. Svojo neoprijemljivo glasbeno zvrst je poimenoval postsovjetski rap, ki ga dodatno podkrepi s surrealističnimi avtorskimi video spoti. »Rad počnem to, česar prej še nisem videl,« je razložil novinarju časnika The Guardian.
Zaradi svojih divjih, ekstatičnih koncertov si je v državah vzhodne Evrope in v Rusiji že pridobil zvesto občinstvo. Zdaj je prišel osvojit še zahod. Cash je odraščal v revnem, pretežno rusko govorečem predmestju estonske prestolnice Talin. »Povsod so majhne, gnijoče lesene hiške, zaradi njih na ulicah zmeraj zaudarja. Prisežem, da sem lahko s kilometrske razdalje opazil narkomana in vedel, katero drogo uživa.« Njegova družba ni veliko zahajala v mesto, namesto tega so posedali v domači soseski, ustvarjali ulično umetnost in kadili marihuano.
Rap je odkril, ko se je vpisal v freestyle plesni tečaj. »Imel sem kul učitelja, ime mu je bilo John. Zelo me je navdihnil. Naučil me je misliti z lastno glavo in najti lasten slog.« Zdaj Cash v Londonu snema svoj debitantski album. Njegov glasbeni slog je težko definirati, giblje se nekje med trapom, bassom in hi-nrg eurodance. Njegova besedila in video spote odlikujeta odličen smisel za humor ter stripovska temačnost. »Sovražim zmedeno umetnost. Hočem, da ljudje razumejo, kaj mislim,« razloži Cash in doda, da je velik ljubitelj del režiserja Alejandra Jodorowskega. Estonec spretno krmari med odkritostjo in satiro, neumnostjo in prebrisanostjo, v zavedanju, da ljudje danes kar požirajo avdiovizualne vsebine. Zato jih je treba zmesti, jih osupniti.
V prihodnje neskromno obljublja nekaj povsem novega: »Kot je rekla Marina Abramović: dober umetnik ima eno veliko zamisel, genij pa ima dve.«
