V Bruslju se je včeraj začel redni polletni vrh voditeljev držav članic Evropske unije, na katerega sta Slovenija in Hrvaška tokrat odšli z dodatno nalogo: predstaviti svoje poglede pred objavo arbitražne odločbe čez šest dni in iskati podporo zanje pri ostalih 26 državah članicah. Uradna Ljubljana in Zagreb to v evropskih in vplivnejših svetovnih prestolnicah počneta že dlje časa, a tokratni vrh EU kot nalašč prihaja tik pred razglasitvijo odločitve petih arbitrov.
Slovenski premier Miro Cerar je včeraj ocenil, da ima Slovenija veliko podporo svojemu stališču, da je odločitev arbitražnega sodišča treba spoštovati in uresničiti. »Mislim, da imamo veliko podporo v tem pogledu,« je rekel in posebej izpostavil, da tako mislijo vse tri države Beneluksa.
Mogoče je, da bo imel Cerar v Bruslju pogovor s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem o še eni temi, ki se posredno tiče tudi Hrvaške, namreč o prodaji Nove Ljubljanske banke. Tu je zaškripalo (tudi) zaradi vprašanja poroštev za hrvaške tožbe proti banki, v katerih Hrvaška zahteva vračilo denarja, s katerimi je izplačala del deviznih varčevalcev nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu.
Hrvaški premier Andrej Plenković je podobno razlagal stališča uradnega Zagreba, da je Hrvaška izstopila iz arbitraže in da se je četrtkova objava odločitve sodišča sploh ne tiče. Plenković je to povedal tudi na srečanju najvišjih predstavnikov Evropske ljudske stranke, ki redno poteka ob robu evropskih vrhov, v ta klub pa sodita tudi nemška kanclerka Angela Merkel in Juncker. Plenković je dejal, da po četrtku ne pričakuje zaostritve odnosov s Slovenijo, pač pa »veliko živahnosti v medijih«. Dejal je, da sta Slovenija in Hrvaška »resni in prijateljski sosedi« ter da je Zagreb pripravljen na iskanje rešitve mejnega vprašanja v kakšni drugi obliki.
Tusk je sanjač, kot je bil John Lennon
V ospredju vrha so druge teme – poglavitna je in bo še nekaj časa brexit, potem pa še migracije in varnost. To je prvi vrh po nedavnih volitvah na Otoku in britanska premierka je zaradi relativno slabega izida njenih konservativcev v Bruselj prišla politično oslabljena. Največ se je pričakovalo od njene predstavitve stališč o pravicah evropskih državljanov, ki živijo v Veliki Britaniji, kar je bilo predvideno za sinoči po večerji. Vodja evropskih pogajalcev za brexit Michel Barnier je že pred časom dejal, da je lahko presečni datum samo in edino datum uradnega izstopa Velike Britanije iz EU in da bi morali vsi evropski državljani na Otoku za vselej ohraniti vse pridobljene pravice, tudi če so tja prišli le dan pred brexitom. Pričakovati je, da stališče Londona ne bo tako ugodno. Za nekaj muzanja pa je poskrbel predsednik evropskega sveta Donald Tusk z izjavo, da dopušča možnost, da Velika Britanija sploh ne bo izstopila iz EU. »Lahko rečete, da sem sanjač, a nisem edini,« je citiral Johna Lennona.
Z brexitom je povezana še ena tema vrha, namreč kam se bosta iz Velike Britanije preselili agencija za zdravila in bančna agencija. Za njuno domovanje se poteguje 24 članic, le baltske in Slovenija ne. Veliko je razhajanj glede tega, kako naj se o tem vprašanju glasuje: ali po sistemu ena država en glas ali s ponderiranimi glasovi, torej da ima glas države težo, ki odraža število prebivalstva.
V ospredju vrha je še vprašanje krepitve sodelovanja na področju varnosti, ki se v praksi sooča z veliko izzivi, in migracije tako na sredozemski poti kot na balkanski, ki je po ocenah analitikov še vedno živa, le da se je preselila bolj na vzhod in poteka čez Bolgarijo. ba, agencije
