Izhodišča za novo stanovanjsko zakonodajo vključno z upravljanjem večstanovanjskih stavb, ki jih je za skoraj sto tisoč evrov za okoljsko ministrstvo izdelala ekipa dveh pravnikov (Miha Juhart in Lojze Ude), dveh nepremičninarjev (Franci Gerbec in Anton Kožar) in predstavnice upravnikov (Alma Pašanovič iz SPL), za organizirane etažne lastnike niso sprejemljiva. Moti jih, da ministrstvo za okolje in prostor v pripravo izhodišč ni vključilo njihovih predlogov.
Ministrstvo bi rado nemogoče
»Etažni lastniki dokument zavračamo, ker večinoma upošteva interese upravnikov in ne etažnih lastnikov. Ministrstvo vztraja, da smo etažni lastniki pri nadzorovanju obvezno imenovanih upravnikov prepuščeni sami sebi, izhodišča pa nam ne dajejo orodij, ki bi ta nadzor omogočala,« je povedala podpredsednica Združenja etažnih lastnikov Slovenije Kristina Kulonja Horvat.
Glede na izhodišča bo po njenem prepričanju v novi zakonodaji pravnih lukenj za slabe prakse upravnikov še več. »Izhodišča predvidevajo ukinitev obvezne pogodbe o medsebojnih razmerjih, ki predstavlja ključno pogodbo med stanovalci v večstanovanjskih stavbah in predvsem v soseskah, saj opredeljuje vse skupne stroške tudi sto ali tisoč solastnikov, torej tisto, česar zakon ne določa. Vsaka soseska ima svoje posebnosti, zato si želimo obvezne pogodbe, v kateri bi bil jasno naveden ključ delitve vseh skupnih stroškov brez poslovnih skrivnosti, ki jih zdaj upravniki ne želijo razkriti,« je eno od spornih točk izpostavila predsednica združenja Nataša Kušar.
Skupaj z Društvom etažnih lastnikov Velenje (DELV), Kurilnim odborom Deteljica, Združenjem dejavnih etažnih lastnikov in Nadzornim odborom skupne kotlovnice S - 31 zato zahtevajo celotno gradivo za pripravo izhodišč in novo zakonodajo vključno s preglednico vseh prejetih pripomb (tudi od gospodarske zbornice oziroma upravnikov) in analizo, kateri predlogi in kako so upoštevani v izhodiščih. »Ministrstvo nima interesa, tega imajo upravniki, ki imajo v nasprotju z nami, ki vse počnemo v prostem času, tudi čas za apeliranje in lobiranje. Ministrstvo ne vidi, kaj se dogaja na terenu, želijo si samo neke spremembe, ker jim mi pravimo, da je nekaj narobe,« ocenjuje predsednik DELV Damjan Smonkar. Kristina Kulonja Horvat pa je spomnila, da je prenova zakonodaje na področju upravljanja večstanovanjskih stavb v resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu opredeljena kot nujen ukrep za pospeševanje prenove stanovanjskega fonda, ki jo danes ovira predvsem visoko 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov za najem kredita za takšne posege. Po novem – glede na izhodišča – bi zadostovala navadna večina. »Država spreminja zakonodajo, ker želi doseči svoje energetske cilje, kaj se bo zgodilo z etažnimi lastniki v razmerju do upravnikov, pa jih ne zanima ali pa je zanje to drugotnega pomena,« je poudarila.
