Drago Railić, ki je oktobra lani v domači hiši v naselju ob Ižanski cesti v Ljubljani zadavil ženo Milko, ni več obtožen uboja v bistveno zmanjšano prištevnem stanju. Po pričanju psihiatrinje dr. Mojce Zvezdane Dernovšek je namreč tožilka Liljana Tomič spremenila obtožnico: zdaj trdi, da je v usodnem trenutku vedel, kaj počne, in je imel svoje ravnanje pod nadzorom – kar je sicer ugotovil tudi že izvedenec dr. Dragan Terzič. Zagovornik Dino Bauk je sodišču predlagal, naj pred koncem sojenja pridobi še tretje mnenje. Ali ga bo uslišalo, bo znano 7. julija, v nasprotnem primeru bodo sledili končni govori in sodba.

Brez obžalovanja

Tožilstvo trdi, da je Railić 15. oktobra ženo, medtem ko se je pogovarjala po telefonu, s pestjo udaril v obraz tako močno, da je padla. Potem jo je zgrabil za vrat in stiskal toliko časa, da je umrla. Dernovškovo so o njegovem duševnem stanju enkrat že zaslišali in takrat je povedala, da je bil bistveno zmanjšano prišteven. Govorila je o zamračitvi uma, ki pa da ni bila popolna, saj je od prvega udarca do konca davljenja obstajalo neko »okno«, ko bi se lahko prebudil iz zamračenosti. Senat je menil, da si prihaja v nasprotje; uporabljala je na primer izraze, kot je popolno neobvladovanje, na koncu pa vendarle sklenila, da zamračitev ni bila popolna. Zato je angažiral novega izvedenca dr. Terziča, ki pa je prišel do drugačne ocene: obtoženi je bil povsem prišteven. Kot je dejal, se je povsem zavedal, ko je žena po udarcu po obrazu padla na tla, prav tako je točno vedel, da jo davi. »Šlo je za jezo, agresijo. Pozneje ni pokazal nobenega obžalovanja, razmišljal je le o tem, kako se ga bo vrednotilo,« je med drugim izjavil Terzič, presenečen, kako dobro razpoložen, sproščen in nasmejan je Railić prišel na pogovor.

Družina kot lastnina

Dernovškovo so seznanili s to oceno in jo včeraj spet zaslišali. Tokrat se je glede prištevnosti s kolegom strinjala. Kot je dejala, je do razlik prišlo, ker je obtoženega pregledala mesec po kaznivem dejanju, ko je bil še v stanju šoka, Terzič pa pet mesecev pozneje. Ob njenem pregledu še ni bilo mogoče predvideti, kako se bo na vse skupaj odzval pozneje. Railić se je, ko je bil zaslišan v preiskavi, spominjal, da je ženo udaril in da jo je držal za vrat, ona pa ga je praskala, dokler ni nehala dihati. Na glavni obravnavi pa se časa med udarcem in smrtjo ni spominjal, omenjal je tudi, da mu je morda padel mrak na oči oziroma da se mu je pretrgal film.

»Pri njem sem ugotovila anankastično osebnostno motnjo. Takim osebam se zdi izredno pomembno, da ima sebe in okolico pod kontrolo. Če bi res izgubil nadzor oziroma stik z resničnostjo, bi ga pozneje to zelo težilo, bil bi močno prestrašen. A on tega sploh ne izpostavlja,« je glede možnosti, da se v usodnem trenutku ni imel pod nazorom, povedala Dernovškova. Po njeni oceni ima Railić družino za svojo lastnino, kar je tudi lahko povezano z motnjo.

Kot smo že pisali, se je tragedija zgodila po tistem, ko se je žena odločila za razvezo in naj bi se začela dogovarjati o delitvi premoženja, ustvarjeno v 40 letih zakona. »Premoženje je zanj pomembnejše od življenja,« je izjavila izvedenka.