Vas Biljana je zagotovo ena najbolj romantičnih v Brdih, nima pa ne gostilne ne poštnega urada. Večina radovednežev v vas z nekaj manj kot 150 prebivalci pride zaradi priljubljene slovenske romantične komedije Ena žlahtna štorija, ki je v vasici našla čudovito kuliso. »Na račun serije, kot se radi pošalimo, je mirna vasica končno dobila celo 'gostilno Glaž',« nam je v smehu povedal Miran Sirk in nas povabil v svojo hišo, pravzaprav dvorec Dorišče, ki je eden redkih ohranjenih in obnovljenih v Goriških brdih.
Za podeželski dvorec so Sirkovi letos prejeli posebno priznanje Unesca Italija za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. »Naša družina živi s to hišo in vložili smo veliko, da smo jo obnovili in nam je danes v ponos,« pravi Sirk, katerega pradedek je Dorišče kupil leta 1910, Sirkovi pa so ga – skupaj z najstarejšo vinsko kletjo v Brdih (in eno najstarejših v Sloveniji), kjer danes zorijo Bjanine penine – obnovili. Kot je povedal predstavnik goriškega kluba Unesco Adriano V. Chinni, je priznanje predvsem poklon pokojnemu očetu Mirana Sirka. »Nagrada je potrditev ljubezni in ogromnega, tudi finančnega vložka družine v lokalno dediščino in vrednote,« je povedal Chinni.
Na rezultat sprememb čaka pet let
Seveda pa omenjena plaketa in priznanje nista bila edina razloga, da je družina Sirk dvignila kozarce in nazdravila s svojim penečim brutom. Že pet let zapored namreč Miran Sirk pošilja svoja peneča vina na prestižno in zahtevno ocenjevanje angleške revije Decanter, ki je ena največjih svetovnih vinskih revij. Tudi letos so za vsa svoja vina dobili medalje. Najvišje je bila ocenjena penina brut rosé, prejela je platinasto medaljo. Neletniška penina brut je prejela zlato medaljo, brut zero 2010 srebrno, cuvée prestige brut 2011 pa bronasto. Penine bjana so tako dokazale svojo stalno visoko kakovost in uspešnost v mednarodni konkurenci. »S penečimi vini je težko prodreti na svetovni trg, ker je na trgu veliko vin z zvenečimi imeni, prav tako ovenčanih z medaljami,« nas je podučil enolog Dušan Brejc. Sirku, ki se je že na začetku vinarske poti odrekel mirnim vinom in se posvetil zgolj peninam, je uspelo. »Njegove penine niso zgolj kletni dodatek, ker se pač v zadnjih letih dobro prodajajo, ampak so plod skrajno natančnega dela in znanja, kar je značilno za briške vinarje,« je še povedal Brejc, medtem ko ga Sirk le skromno dopolni: »Ker sva z ženo Petro dobesedno začela ustvarjati iz nič in sva prve trte posadila pred 27 leti, so naši vinogradi še razmeroma mladi. Kakovost grozdja bo iz leta v leto boljša, vina bodo bolj mineralna in bolj primerna za proizvodnjo.« Na vprašanje, ali lahko v naslednjih letih pričakujemo še boljše penine, pa briški vinar odgovarja: »Že grozdje kot osnova bo boljše. Kot drugo, vsako leto imam več izkušenj, in tretja stvar, ki je zelo pomembna – še vedno je veliko podrobnosti, za katere potrebujem čas. Vsako spremembo, ki jo zdaj naredim pri cuvée prestige, bom lahko zaznal šele čez pet let, ko bo vino na trgu. Kajti vedno moraš narediti le eno spremembo, da veš, ali je bila dobra ali ne.« Vsekakor družini ne manjka zamisli in načrtov, ki jim bodo lažje sledili v prihodnje, ko bodo končali novo klet. »Na zalogi si želim imeti vina starejših letnikov. Z njimi lahko dopolnjuješ osnovna vina, ko gredo v ustekleničenje. In vse to bo zagotovo vplivalo na razvoj naših vin in na dvig kakovosti. Res pa je, da imam le še dobrih 20 let časa. Treba je vedeti, da vinar, ki se loti penine, ne sme biti nestrpen.«
Paradni konj z mehurčki, finimi kot čipka
Mnogi ljubitelji penečih se mehurčkov prisegajo na Bjanin brut, a brut rosé je v zadnjih letih ponos njihove kleti. »Arome so čiste, barva je brez rjavih odtenkov, penino pa odlikujeta eleganca in svežina,« je nekaj odlik roseja naštel Miran, žena Petra, ki ima v družini zadnjo besedo, preden gre vino v prodajo, pa je hudomušno dodala, da je večkrat slišala, da so mehurčki fini kot najlepša čipka.
In če je še do nedavnega rose veljal za damsko penino, brut rosé presega te stereotipe. Penina na osnovi modrega pinota in z dodatkom rebule za svežino, ki je na spomladanskem Decanterjevem ocenjevanju v Londonu osvojila platinasto medaljo, se je znašla v konkurenci z mednarodno precej bolj uveljavljenim Taittingerjevim šampanjcem, katerega cena se, kot je pripomnil Brejc, giblje med 110 in 260 evri, Bjanin brut rosé pa stane 21 evrov. Tovrstne nagrade in priznanja pa imajo velik učinek pri končnih kupcih. »Bjanine penine se odlično prodajajo. Praktično ni vrhunske restavracije, kjer jih ne bi bilo v vinski karti. Samo lani smo imeli 30-odstotno rast prodaje, letos še 20 odstotkov več,« pa je povedal Gregor Firc, direktor programa pijač v podjetju Merito, ki prodaja Bjanine penine. Da so tekmovanja nujno zlo, pa se strinja tudi Sirk. »Predvsem si to želijo naši distributerji, saj gredo vina z odličji bolje v promet. Zlasti Azijci s Hongkongom na čelu, trg, ki nas zelo zanima in nanj šele počasi stopamo, je v zadnjem času zelo dovzeten za slovenska vina; veliko pa dajo tudi na Decanterjeve ocene,« pove Sirk in kot zanimivost le pripomni, da v Italiji, kamor tudi največ izvozijo, na Decanterjevo mnenje ne dajo nič.
Penina se poda k lahkim jedem
Da je lahko penina odličen sopotnik lahkim poletnim jedem, je v dvorcu Dorišče pokazala ta hip najboljša kuharica na svetu, Ana Roš. Ob nazdravljanju z brutom je postregla z ocvrtim pastinakom in pastinakovo kremo, ikrami postrvi in ocvrtim regratom, k roseju se prilegajo marinirane sardele na kandirani limoni in koromaču s koromačevo ribjo juho, ob zeru umami goveji jezik z zeleno, kapesanto in soškim dašijem. Cuvée prestige (2011), zvrst chardonnayja in rebule, fermentiran v rabljenih francoskih sodčkih in 56 mesecev zorjen na kvasovkah, je imel za družbo soško postrv z listi ribeza ter solato iz ribeza in graha s šalotko ter masleno zeliščno omako.
