Poletna planinska sezona se šele začenja, statistika gorskih reševalcev pa je do 10. junija zapisala že 154 intervencij v gorah, kar je 54 več kot lani. Za sedem obiskovalcev gora se je letos pohod končal tragično (lani na ta dan za 12). Za to je bil največkrat kriv zdrs ali nepoznavanje terena. Da bi v času, ko gore obišče največ ljudi, zagotovili obiskovalcem čim hitrejšo pomoč, tudi letos na Brniku v ta namen dežura ekipa. Kot pravi Robert Kralj iz gorske enote policije, bo dežurstvo, ki se je začelo ta mesec in se bo končalo oktobra, trajalo 91 dni – junija in septembra od petka do nedelje, julija in avgusta pa vsak dan. »Z dežurstvom dosežemo zelo hitre odzivne čase, saj v hujših primerih vedno odločajo minute, hkrati pa je način delovanja, ko ni treba pobirati reševalcev in zdravnikov po terenu, tudi cenejši,« izpostavlja Kralj.
Do ponesrečencev s pomočjo programa
V času dežurstva ekipe vsako leto opravijo okoli 140 reševanj oziroma več kot tretjino vseh intervencij v letu – največ ob sobotah in nedeljah. Vse več pa je poleg pomoči bolnim in poškodovanim po Kraljevih besedah reševanj nepoškodovanih, ki zaidejo z označenih poti »malo po svoje«. »Z njihovim reševanjem nastajajo stroški, ekipe pa niso na voljo za intervencije, ko je mogoče nekdo zaradi poškodbe ali bolezni resnično življenjsko ogrožen,« opozarja Kralj.
Pri nesreči v gorah naj obiskovalci pokličejo na interventno številko 112 in sporočijo, za kakšno poškodbo gre, koliko je poškodovanih, čim bolj točen kraj ter vremenske razmere. Vse to po novem gorski reševalci vpisujejo v poseben program, imenovan sarOS (Search and Rescue operating System), ki je plod razvoja slovenskih strokovnjakov na področju iskalno-reševalnih intervencij. »To je aplikacija s celotno kartografsko, komunikacijsko in logistično podporo, ki omogoča, da imajo gorski reševalci brez uporabe interneta in s samo nekaj kliki na svojih napravah popoln pregled območja, na katerem naj bi bil ponesrečenec. Do zdaj smo uporabljali vse to z več posameznimi programi, odslej je vse združeno in preprosto za uporabo,« pojasnjuje vodja projekta Matjaž Šerkezi, sicer tudi strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS.
Sredi poletja s kapo in rokavicami
A nesreče je najbolje preprečiti. Šerkezi zato kljub poletnim temperaturam v nižinah opozarja na sneg ponekod v visokogorju, ki je zbit in pomrznjen in za katerega je potrebna zimska oprema (cepin in dereze). »Svetujemo tudi uporabo čelade, kjer planinske poti potekajo pod stenami in po meliščih, kjer lahko hitro pride do manjših zdrsov ali padcev in je glava izpostavljena trkom ob trdo in skalno podlago.« V nahrbtnik vsakega pohodnika, ki naj ne bo prevelik, po nasvetu Šerkezija sodijo še alufolija ali velika črna vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka z rezervnimi baterijami, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v neprepustni vrečki ter hrana in pijača z visoko energijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti.
»Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice. V gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih,« še opozarja. Vse več pohodnikov je poleti obutih v težke zimske pohodne čevlje, ki v gore poleti ne sodijo. »Prav tako pa v gore ne sodi hoja bosih nog ali zgolj z opankami, ne glede na to, kako modna je ta hip,« še dodaja Šerkezi. V gore se je treba odpraviti dovolj zgodaj, ko še ni prevroče in je za pogoste popoldanske vročinske nevihte še prezgodaj.
