Argentinska umetnica Marta Minujin želi s knjižno skulpturo obsoditi vsakršno obliko preprečevanja svobode izražanja, hkrati pa spodbuditi pogovor o cenzuriranju. Glavni razstavni eksponat letošnje razstave Documenta je zato Partenon iz knjig.
74-letna pop art ikona Južne Amerike je svoje delo označila kot najbolj politično doslej. Knjižna rekonstrukcija Partenona namreč stoji na istem mestu, kjer so leta 1933 nacisti v plamene pognali knjige judovskih in marksističnih pisateljev.
Skulptura ima enake proporce kot grški Partenon, v dolžino meri 70 metrov, široka je 31 metrov in visoka deset metrov. Sestavljajo jo kovinske žice, na katerih v plastičnih vrečkah visijo takratne knjižne cenzurirane izdaje, med drugimi tudi Biblija, Mali Princ in Prigode Toma Sawyerja.
Med knjigami pa ni najti še danes najbolj kontroverzne knjige nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja z naslovom Moj boj (nem. Mein Kampf, op. p.).
V Kasslu bo umetnica zbirala podatke o naslovih prepovedanih knjig, dokler razstava Documenta ne bo končana. Po koncu bodo vse knjige prerazporejene nazaj v javne ustanove. Kurator Bal-Blanc je ob dogajanju povedal, da je »Partenon iz knjig monumentalni nematerialni projekt« in dodal, da do »izginil tako hitro, kot se je pojavil«.
