Raziskovalno delo na znanstvenem področju komunikologije se ne razlikuje od raziskovalnega dela na drugih družboslovnih in humanističnih področjih. Pri delu uporabljamo različne metodološke pristope in pripadajoča pravila, ki so tem področjem skupni. Posebnih načinov interpretiranja v komunikologiji ni.
Pri raziskovanju z uporabo poglobljenih intervjujev morajo raziskovalci skrbeti za dobrobit tistih, ki jih intervjuvajo. To pomeni tudi ščitenje identitete intervjuvancev (razen v primeru informiranega pristanka), kar je posebej pomembno v primeru raziskovanja ranljivih skupin ali kočljivih in kontroverznih tematik. Običajno se identiteto intervjuvancev pri predstavljanju rezultatov v znanstvenih člankih ščiti s pripisovanjem psevdonimov. Če je treba, se lahko za varovanje vključenih oseb prikrije tudi njihove značilnosti (delovno mesto, sestava družine ipd.), na podlagi katerih bi lahko bili prepoznani. Vendar to ne pomeni, da izjavam lahko pripišemo poljuben kontekst ali poljubno identiteto intervjuvanca.
Napake v znanstvenih člankih, na katere se nanašajo vprašanja novinarjev, niso le nenavadnosti ali način ščitenja identitete. Istim izjavam so bile v različnih člankih pripisane identitete tako, da so se skladale s cilji in rezultati raziskovanja. Tako je enaka izjava enkrat pripadala hrvaškemu novinarju, drugič srbskemu intelektualcu; druga izjava enkrat učitelju, drugič 17-letnemu dekletu. Gre za navedene izjave, ne njihove interpretacije. Tako to niso in ne morejo biti posledice »načina interpretiranja v komunikologiji«, ampak so to primeri ponarejanja podatkov in rezultatov raziskav.
Članek predstavlja tudi sume ponarejanja podatkov raziskav posebej ranljive skupine – deklic, rojenih iz posilstev med vojno v BiH. Tudi v primeru, da bi dr. Erjavčeva hranila posnetke in transkripte intervjujev z njimi, bi njihova predložitev različnim odborom terjala globok premislek o etičnih implikacijah razkritja osebnih zgodb tako ranljive skupine posameznic. Podobno velja za intervjuje z mladoletnimi o spremljanju in dojemanju pornografije.
Častno razsodišče Slovenskega komunikološkega društva je 17. 2. 2017 soglasno izglasovalo izključitev dr. Erjavčeve iz društva zaradi globljih kršitev statuta društva (določil o dolžnosti uveljavljanja komunikacijske znanosti in varovanja ugleda društva). Za takšno odločitev nismo potrebovali prepisov ali posnetkov intervjujev, zadostovala je dokumentacija več kršitev akademskih standardov, ki jih je zbrala Katedra za novinarstvo FDV s pregledom javno objavljenih znanstvenih člankov.
V dokumentaciji so navedeni nedvoumni primeri ponarejanja podatkov (pripisovanje izjav in podatkov različnim virom ter izmišljevanje podatkov) in zavajanja pri sporočanju rezultatov (podvajanje raziskovalnih rezultatov). Čeprav tega ni mogoče trditi za vse primere, je pri nekaterih (npr. fabriciranje intervjujev z novinarji in uredniki medijev) jasno, da je šlo za zavestno ravnanje in ne malomarnost. Kot zapisano v članku, nekaterih drugih sumov ni mogoče potrditi ali ovreči in teh v odločanje nismo vključili. Kar pa je bilo potrjeno brez tega, je za nas izkazalo nespoštovanje dr. Erjavčeve do drugih članov društva, znanstvene skupnosti, javnosti in predvsem posameznikov, ki so bili vključeni v njene raziskave.
Kje bodo postavile mejo sprejemljivega druge institucije, se te odločajo na podlagi svojih pogledov na sorazmernost neetičnega ravnanja in posledic.
Dr. Pika Založnik, dr. Peter Sekloča, dr. Jernej Amon Prodnik,člani Častnega razsodišča Slovenskega komunikološkega društva
