Tako investicija BŠP kot tudi »garažna hiša pod tržnico« imata skupno prostorskoureditveno hibo: obe bosta generirali veliko novega ali dodatnega motornega prometa. Treba si je ogledati »strateško karto hrupa« MOL in videti, kakšne so sedaj obremenitve okolja zaradi prometa na cestah (s hrupom, podobno velja za prašne delce in druge emisije v zrak, na vse je vezana pretirana poraba energentov in neracionalno poseganje v prostor), po okoljskih direktivah EU pa je povečevanje vira onesnaženja prepovedano. Ta obveza je veljala že v času sprejemanja OPN MOL, zapisana je v njegovem strateškem delu (OPN MOL – SN), dolžnost pristojnih pa je, da jo aplicirajo v veljavni OPN MOL – ID ter dalje v vse OPPN. Posebej lokacija gradnje garaž pod tržnico tozadevno v OPN MOL – ID ni bila preverjena, kar bo treba še storiti, s tem pa omejiti dostop motoriziranemu prometu v stari center mesta in ga nadomeščati še naprej z udobno ponudbo javnega prevoza ter peš- in kolesarskih poti.
Lokacija BŠP je pa tako ali tako vse prepustila operativnemu programu varstva okolja (za hrup v MOL), ki ga še danes niso pripravile pristojne službe, do njegove uveljavitve bi pa za take gradnje moral veljati moratorij (kot podobno sicer narekujejo določila v OPN MOL – SN). Izgovor, da bo promet glede vplivov »rešen« z uvedbo električnih vozil, ne zdrži – prevelika in nenadzorovana poraba energije (ter neracionalna raba prostora in finančnih sredstev) je prav tako nedopustna, že njeno pridobivanje pa okoljsko bolj ali manj problematično.
Martina Lipnik, Ljubljana
