Ustavno sodišče je zavrnilo predlog varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, da bi začasno zadržalo izvajanje zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija zaprla mejo pred begunci. Varuhinja je ustavnim sodnikom sicer predlagala, naj sporni člen zakona čim prej ustavijo, saj bi lahko beguncem nastale težko popravljive škodljive posledice. Vendar ustavni sodniki predloga niso sprejeli. Menili so, da je varuhinja preskočila en korak – tistega, v katerem bi državni zbor (na predlog vlade) sploh zaprl mejo. »Ker državni zbor še ni sprejel takšne odločitve, škodljive posledice, ki jih zatrjuje predlagatelj, še ne morejo nastati,« je zapisalo ustavno sodišče. Odločitev je bila sprejeta soglasno, zanjo je glasovalo šest navzočih sodnikov.
Varuhinja je začasno zavrnitev pričakovala
Takšna odločitev pa ne pove ničesar o tem, ali je zakon o tujcih skladen z ustavo in mednarodnim pravom. Varuhinja zatrjuje, da bi bilo z zapiranjem meje, odrekanjem možnosti prositi za azil in kolektivnim izganjanjem beguncev (kar je ena najhujših možnih kršitev pravic beguncev) kršenih šest členov ustave in Evropska konvencija o človekovih pravicah. O tem bodo ustavni sodniki še odločali. Kot so sporočili, bo obravnava zaradi pomembnosti potekala hitro, absolutno prednostno. Če bi jih državni zbor prehitel in še pred njihovo dokončno odločitvijo uporabil sporni 10. b člen zakona o tujcih in zaprl mejo, pa bi ustavno sodišče na ponovni predlog varuhinje lahko ponovno ocenilo, ali je treba takšen ukrep preprečiti, so sporočili sodniki. Tedaj bi sodniki lahko dejansko odločali, ali so posledice zakona škodljive, saj bi posledice šele tedaj sploh nastale. Tega, da državni zbor sploh lahko odloča o zapiranju meje, pa varuhinja niti ni izpodbijala, so poudarili sodniki.
V kabinetu varuhinje pravijo, da nad odločitvijo ustavnih sodnikov niso presenečeni. »Pričakovali smo jo in jo sprejemamo,« so nam sporočili. »Pozdravljamo pa tudi odločitev, da bo nadaljnja obravnava potekala absolutno prednostno.« Enako meni tudi predstavnica nevladnih organizacij, ki zagovarjajo pravice beguncev, Katarina Bervar Sternad. »Odločitev ustavnega sodišča lahko razumemo, veseli pa smo tudi odprte možnosti za nov predlog za začasno zadržanje, če bi državni zbor sprejel ukrep zoper begunce,« pravi.
Milan Brglez zadovoljen, ker bo sodišče pohitelo
»Glede na to, da 10. b člen zakona o tujcih še ne učinkuje, je odločitev ustavnega sodišča logična,« nam je sporočil predsednik državnega zbora Milan Brglez. »Vendar ta odločitev ne prejudicira vsebinske odločitve ustavnih sodnikov o zakonu o tujcih,« je dodal. Brglez je kot mednarodnopravni strokovnjak glasoval proti zakonu o tujcih, saj je tudi sam prepričan, da je protiustaven in protipraven. Neuradno smo izvedeli, da je tudi predsednik državnega zbora zadovoljen, ker bo ustavno sodišče zakon obravnavalo prednostno.
»Zgolj na podlagi te odločitve ustavnega sodišča česa posebnega o nadaljnji obravnavi zakona o tujcih ne moremo sklepati,« je odločitev komentiral nekdanji ustavni sodnik, profesor Ciril Ribičič, ki je tudi sam ostro grajal zakon o tujcih. »Res pa je, da se ne ve, kako dolgo bodo sodniki ta zakon še obravnavali,« je dejal. Če bi bila obravnava dolgotrajna, bi se lahko vmes zgodilo, da bi ga poslanci že aktivirali. To je tudi razlog, zaradi katerega je varuhinja predlog za začasno zadržanje vložila že vnaprej. »Ampak potem lahko varuhinja takoj še enkrat predlaga začasno zadržanje,« pravi Ribičič. Še en kritik zakona, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, nam je sporočil le, da je odločitev ustavnega sodišča »logična« in da se z njo strinja.
