Sago pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za gradbene posege na območju Plečnikovega stadiona je te dni zaznamoval nov presenetljiv preobrat. Na izdano okoljevarstveno soglasje namreč ni prišla le pričakovana pritožba stanovalca Fondovih blokov, temveč je pritožbo vložilo tudi državno pravobranilstvo, je razkrilo Delo.
V uradu generalnega državnega pravobranilca mag. Jurija Groznika so poudarili, da so pritožbo vložili »v javnem interesu na podlagi pozivov in iniciative civilnih organizacij in posameznikov«. Navedli so dva vzroka za pritožbo. Prvi je bil ta, da tri parcele, na katerih Bežigrajski športni park načrtuje posege in jih v soglasju navaja agencija za okolje, v zemljiški knjigi ne obstajajo več.
Drugi, veliko bolj zanimiv pritožbeni razlog pa je varovanje kulturne dediščine. »V izpodbijanem okoljevarstvenem soglasju so v celoti spregledane omejitve in pogoji, s katerimi je predmetni kulturni spomenik varovan pred nedovoljenimi posegi,« so dejali. Na pravobranilstvu so namreč prepričani, da okoljevarstveno soglasje ne upošteva pogojev in omejitev, ki jih določa odlok o razglasitvi Plečnikovih del za kulturne spomenike državnega pomena.
Dvom o izdanem kulturnovarstvenem soglasju
Po mnenju civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki je »povsem logično, da se je državno pravobranilstvo osredotočilo prav na to točko, saj je varstvo kulturne dediščine nedvomno v javnem interesu«. »Kot smo v naši pobudi že večkrat poudarili, po našem mnenju kulturnovarstveno soglasje, ki ga je projektu Bežigrajski športni park izdal zavod za varstvo kulturne dediščine, grobo krši varstveni režim spomenika in nikoli ne bi smelo biti izdano.«
Tako zavod kot tudi ministrstvo za kulturo, ki bi morala zagotavljati varovanje naših kulturnih spomenikov, sta v primeru Plečnikovega stadiona po naši oceni povsem zatajila,« je izpostavila članica civilne pobude Karmen Stariha. Na vse to so agencijo za okolje člani civilne pobude sicer že opozorili, a je agencija njihova opozorila prezrla, je povedala Starihova. Potrdila je, da je ravno njihova civilna pobuda pravobranilstvo obvestila o problematiki Plečnikovega stadiona.
Ker s svojo pritožbo tudi državno pravobranilstvo na neki način izraža dvom o upravičenosti izdaje kulturnovarstvenega soglasja, smo za komentar pritožbe pravobranilstva vprašali tudi zavod za varstvo kulturne dediščine. Na odgovor še čakamo. O pritožbah na izdano okoljevarstveno soglasje bo odločilo ministrstvo za okolje in prostor. Če bo ministrstvo ugodilo pritožbam, bo agenciji za okolje najverjetneje naročilo, naj ponovno, torej že petič, odloči o izdaji okoljevarstvenega soglasja. V nasprotnem primeru imajo pritožniki še vedno možnost sprožiti upravni spor.
Grožnje s tožbami
Komentarja direktorja družbe Bežigrajski športni park Jožeta Pečečnika na najnovejši zaplet v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja nam ni uspelo pridobiti. Za Delo pa je povedal, da »žal v tej državici vsi izveste hitreje in več kot mi, ki smo v postopku«. Na Mestni občini Ljubljana, ki je poleg Pečečnikove GSA in Olimpijskega komiteja Slovenije solastnica družbe Bežigrajski športni park, pa so povedali, da pritožbe pravobranilstva še niso videli, zato je ne morejo komentirati.
Pečečnik pa v preteklosti ni bil zadovoljen zaradi pritožb sosedov, ki so ga stale okoljevarstveno soglasje. Že leta 2012 je namreč napovedoval tožbe proti tistim stanovalcem, ki po njegovem mnenju načrtno zavirajo prenovo Plečnikovega stadiona.
S tožbami je Pečečnik ponovno zagrozil nedavno v odgovoru na vabilo Društva arhitektov Ljubljana na okroglo mizo o prihodnosti Plečnikovega stadiona. Pečečnik je v odgovoru zapisal: »Ko dobimo gradbeno dovoljenje, bomo preučili celotno škodo posameznikov, ki so neupravičeno blokirali projekt in nam povzročali gospodarsko škodo.« Ob tem je društvu arhitektov zažugal, da naj umirijo svoj jezik in počakajo na njegovo preveritev, ali ima kot »direktor družbe do vaših podanih izjav tudi kakšne druge zahtevke«.
Na pravobranilstvu nimajo strahu zaradi morebitne tožbe. Pojasnili so, da ima pravico do povračila škode vsak, ki mu škodo »v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Pogoj protipravnosti v konkretnem primeru ni podan.«
