»Jaz bi tudi to,« je s svetlečimi očmi vzkliknil deček med sprehajanjem po Trnovskem pristanu in očetu s prstom pokazal na dve majhni jadrnici, kako po zelenkasti reki počasi jadrata proti Hradeckega mostu. Za krmilom sta sedela dva od skupno 62 mladih jadralcev, ki so se v jadrnicah razreda optimist ta dan merili na Ljubljanici. Mestna reka je namreč med Špico in mostom, ki Krakovski nasip povezuje z Grudnovim nabrežjem, ta konec tedna že drugo leto zapored gostila regato dvojic, na kateri so se s celinskimi vetrovi in rečnimi tokovi sredi mesta spopadli jadralci iz vse Slovenije in tudi tujine, stari do petnajst let.
Ljubljanica poligon za začetnike
»Rada imam morje, rada imam šport. In jadranje mi omogoča, da združim oboje,« je medtem, ko so se še zadnje jadrnice merile na reki, na nabrežju pripovedovala ena od udeleženk regate. A da lovljenje vetra v jadra ni povezano zgolj z morjem, temveč je tesno prepleteno tudi s prestolnico, čeprav je ta od slovenske obale oddaljena dobrih sto kilometrov, je bilo eno od sporočil sobotne Regate dvojic na Ljubljanici. Potekala je v okviru projekta Športno poletje 2017 – Razgibajmo Ljubljano, ob pomoči Jadralne zveze Slovenije in Zveze športnih društev Krim pa jo je pripravila ekipa Jadralnega kluba Ljubljana. Ljubljanski klub je bil namreč ustanovljen že leta 1949 in je tako najstarejši jadralni klub v državi. Njihovi člani, predvsem začetniki, prve jadralne izkušnje tako še vedno nabirajo na Ljubljanici.
»Ljubljanica je pravi inkubator pogojev, ki jih morajo spoznati jadralci na začetku svoje poti,« je pojasnil predsednik ljubljanskega jadralnega kluba in eden od »krivcev«, da je Ljubljana z regato dvojic spet postala stalnica na slovenskem jadralnem zemljevidu, Tomaž Virnik. »Rečni tok namreč omogoča, da z jadranjem razdaljo premagujejo tudi tisti, ki še niso tako vešči tehnike. To jih motivira, da z jadranjem nadaljujejo in napredujejo, tako da se lahko kasneje spopadejo tudi z manj predvidljivimi vetrovi na morju,« je še dodal.
Zmaj ostal v rokah lanske zmagovalke
Če je Ljubljanica primeren poligon za nabiranje prvih jadralnih korakov, pa so prav jadrnice razreda optimist tiste, s katerimi se mladi jadralci prvič podajo v vodo. To so 35 kilogramov težke in nekaj več kot dva metra dolge jadrnice, v katerih lahko jadrajo otroci, stari od šest do petnajst let.
Mladi jadralci so se v optimistih na regati na izpadanje, ki so ji letos tekmovalci iz Italije dodali mednarodni pridih, pomerili od pristana na Špici do pritoka Gradaščice. V tem delu se namreč Ljubljanica nekoliko razširi, tako da je lahko hkrati jadralo več tekmovalcev, mostovi pa so tudi ravno prav visoki, da imajo optimisti pod njimi še dovolj prostora. Pod prulskim mostom, kjer reka dodatno pospeši jadralce, so morali tekmovalci izbrati tudi taktično pomembno odločitev, po kateri strani prehoda pod mostom jadrati. »Pogrešamo le nekoliko več vetra. Upam, da se bo vzgornjik do finalnih bojev okrepil. A to je pač šport v naravi, treba se ji je prilagoditi,« je ob tem pogoje za tekmovanje opisal predsednik Jadralne zveze Slovenije Aljoša Tomaž.
Na pogoje so se včeraj najhitreje privadili Primorci. Na regati dvojic se je namreč najbolje odrezala lanskoletna zmagovalka ljubljanskega tekmovanja Špela Hajdinjak iz izolskega jadralnega kluba Burja. Poseben prehodni pokal – bronasti kip ljubljanskega zmaja je delo kiparja Boštjana Štineta – bo tako še eno leto ostal v njeni vitrini. Na prihodnji regati pa se bo morala, če ga bo želela ubraniti, spet spopasti s celinskimi vetrovi sredi mesta.
