Na ministrstvu za zdravje očitno vztrajajo pri različici nove dajatve, po kateri bi namesto 28 evrov mesečnih premij za dopolnilno zavarovanje v prihodnje plačevali 2,1 odstotka bruto prejemkov. Tako kažejo povzetki prenovljenega predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki so jih v teh dneh pripravili na ministrstvu za zdravje. Prav tako ostajajo pri nameri, da bi pri plačevanju za zdravstvo upoštevali tudi posameznikove pasivne dohodke, kot so najemnine. Niso pa več predvideni prispevki od pokojninske rente, je razvidno iz gradiva, ki so ga včeraj prejeli v koalicijskih strankah.
V minulih dneh so v SD in DeSUS poudarjali, da pričakujejo ponovno javno razpravo o prenovljenem predlogu. Iz burnih odzivov finančnega ministrstva na zadnjo različico načrtov pa je bilo razvidno, da se bo morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc o novi zakonodaji uskladiti tudi s finančno ministrico Matejo Vraničar Erman.
Delavčev status bi ostal enak
Če se bolnik po enem letu bolniške odsotnosti »v kosu« oziroma letu in pol bolniške s prekinitvami v obdobju dveh let še ne bo mogel vrniti v službo, bo začel prejemati denarno nadomestilo zaradi trajnejše nezmožnosti za delo. Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) bo o tej novi pravici iz obveznega invalidskega zavarovanja odločal in zanjo tudi plačeval. Prehod te pravice na pokojninsko blagajno pa ne bo vplival na delavčev status, napovedujejo.
Otroci ne bi bili več zavarovani po starših, ampak bi z rojstvom sami postali zavarovana oseba. S to spremembo bi odpravili sedanje težave s statusom otroka, kadar starši postanejo brezposelni in si ne uredijo zavarovanja, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. Košarica pravic naj bi bila jasneje opredeljena kot v prvotnem predlogu, obeta pa se tudi stalni organ, ki bo presojal o zdravstvenih tehnologijah in bo deloval v okviru Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke.
Ponesrečenega zdravstvenega turizma ne bi kaznovali
V prenovljeni zakonski predlog na ministrstvu za zdravje vračajo nekatere pravice, ki so jih nameravali sprva izločiti. Pravico do drugega mnenja bi tako imeli bolniki, ki potrebujejo zahtevna zdravljenja. Po novem pa bi ga lahko pridobivali tudi drugje v zdravstvu in ne le v bolnišnici, kjer so zdravljenje začeli in dobili »prvo mnenje« o nadaljevanju zdravljenja.
Na ministrstvu so opustili tudi načrte, da bi po žepu udarili starše, kadar neutemeljeno odklanjajo cepljenje svojih otrok, te pa doletijo nalezljive bolezni. Tudi zaplete, ki bodo pacienta na primer doleteli pri (zobo)zdravstvenem turizmu, bodo še naprej brezplačno zdravili v slovenskem javnem zdravstvu. Manj so bili pripravljeni popustiti pri spremembah glede zdravstvene blagajne. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi v prihodnje poleg direktorja vodil svet, ki pa bi bil nekoliko večji kot v prvotnem predlogu (13-članski namesto devetčlanski). Še vedno pa na ministrstvu ostajajo pri ukinjanju sedanje skupščine in upravnega odbora ZZZS.
