Na letošnjih Dunajskih slavnostnih tednih, ki želijo biti angažiran kontrapunkt meščanski umetnosti s serijo performansov, instalacij, aktivističnih predavanj in intervencij, prevladujejo mlajši in neevropski umetniki. Performativni sklop je začela predstava Ishvara z vzhajajočo zvezdo kitajske umetnosti Thianzhuo Chenom, ki kombinira globalne pop fenomene s tradicijo in elementi kitajske kulture. Ishvara, intermedijska instalacija v polnem pomenu, učinkuje kot serija sedmih vizualno izjemno privlačnih, barvitih in večidel nemih odrskih slik, temelji pa na religioznem epu Bhagavadgita. Ishvara je drugo ime za Šivo, boga destrukcije v hinduizmu. Učinkuje hermetično, a le sprva: tradicionalna kitajska glasbila, nakazani elementi pekinške opere ter podobe Šive so zapakirani v množični žur z elektronsko glasbo, didžeji in videoprojekcijami, svetlobnimi efekti, nato pa z »onegavljenjem« z večmetrsko napihljivo punčko. Horda napol golih in poslikanih teles v orgiastičnem transu trga kose mesa pod nekakšnim razpelom in nato spet prehaja v upočasnjeno, skoraj neopazno gibanje. Ta ekstravagantni karneval iz gledališča podob odlikuje bizarni eklekticizem popa, kič estetike in tradicije, spodbuja pa univerzalna vprašanja o vrednotah, etiki in religiji današnjega časa, izpraznjenosti ritualov in navsezadnje o smislu.
Performeum
Te dni je bilo tudi slavnostno odprtje Performeuma, industrijskega objekta, ki v času festivala deluje kot nekakšen sodobni umetniški, komunikacijski in informacijski center – prostor vsakovrstnih družabnih srečanj. »Muzej performansa« in »tempelj trenutka« na multiplih prizoriščih hkrati ponuja različne instalacije, performanse, predavanja in obvezne klubske vikende. Projekt House of Realness se je popolnoma vkomponiral v koncept Performeuma kot fluiden prehodni večurni dogodek. Gre za ambientalni prikaz sobivanja razlik v seriji kabarejskih, glasbenih in plesnih točk z obveznimi dodatki fantazijskih animiranih projekcij, bleščavim ambientom ter separeji, ležalnimi penami, kadili in dišavami. Predstavitev umetnikov newyorške alternativne subkulture v queer, transspolnem, multietničnem šovu se pod kuratorstvom Bena Pryorja predstavlja kot antitrumpovska politična gesta in »alternativa alternativnim dejstvom«.
NSK & Žižek
Naše barve letos zastopa Država NSK. Predavanje najbolj popularnega slovenskega filozofa Slavoja Žižka so pričakale kolona slušateljev in dve nabito polni dvorani: ena za predavanje in druga za videoprenos. Žižek je v predavanju Pogum brezupa govoril zlasti o Franciji. Po njegovem gre za pogum ob spoznanju, da na koncu predora ni svetlobe, ampak le še en vlak, ki drvi proti nam, in ta vlak je Macron. Novi francoski predsednik, ki se ga poenostavljeno kategorično zreducira na esteblišment, ni politična alternativa Le Penovi in njenemu prav tako poenostavljeno poimenovanemu protofašizmu, marveč le odlog njenemu »predestiniranemu« prihodu. Možnost vidi Žižek v nenehnem boju za preseganje naše usode – saj navsezadnje ne vemo, kaj bo – v združevanju naših singularnih političnih in et(n)ičnih bojev: od bojev za pravice istospolnih, enakosti spolov… Ohranitev antagonizmov torej in ne prizadevanje za neko zgolj načelno in abstraktno univerzalno harmonijo.
