Potem ko je v minulih dneh mikrobiolog Gorazd Janez Pretnar na spletu izražal sum, da so v tovarni Kemis v Sinji Gorici pri Vrhniki goreli tudi pesticidi, je njegove domneve potrdila analiza Agencije za okolje (Arso). Meritve so opravili na dveh mestih v potoku Tojnici in na enem v reki Ljubljanici ter ugotovili, da sta oba izjemno onesnažena, tudi s pesticidi.
Najvišja dovoljena koncentracija pesticida atrazin, katerega uporaba je v Sloveniji prepovedana od leta 2002, je v površinski vodi dva mikrograma na liter. V Tojnici ob Kemisu so izmerili 87 mikrogramov na liter, na drugem merilnem mestu (Pot v Tojnice 39) pa 350 mikrogramov, s čimer je bila najvišja dovoljena koncentracija atrazina presežena za 175-krat. Mejna vrednost atrazina je bila presežena tudi v Ljubljanici (8,2 mikrograma na liter). V Tojnici so izmerili tudi 31 oziroma 110 mikrogramov flufenaceta na liter vzorca. V potoku so našli še sedem drugih pesticidov, v Ljubljanici pa še štiri.
V zrak naj bi šle kancerogene snovi
Medtem ko za ribe v potoku ni več pomoči, se poraja vprašanje, kakšen vpliv so imeli pesticidi pri izgorevanju na zrak in s tem na ljudi. »V tem primeru so šle v zrak za človeka strupene snovi. To pomeni, da gre lahko za kancerogene in genotoksične snovi ter vpliv na DNK in potomce,« je opozoril Tomaž Ogrin, kemik z Inštituta Jožef Stefan, ki je, preden je Arso opravil analizo vode v Tojnici, že vedel, da so med požarom v zrak ušle kancerogene snovi. Dejal je, da je dokaz za to črn dim, ki kaže, da so bile v zraku obročaste spojine z ogljiki.
»Ti obroči, ki jim rečemo aromatske spojine, so vsi po vrsti rakotvorni. Ko so goreli katrani, nafta, bitumni in epoksi smole, so nastajali rakotvorni produkti, kar dokazuje črn dim. Bolj ko je dim črn, več je v njem organskega ogljika.«
Ogrin je zatrdil, da meritve oziroma analize onesnaženosti zraka, ki jih je opravil Arso, niso bile ustrezne. Objavili so meritve prisotnosti živega srebra in trdih delcev PM10 v zraku, a niso analizirali delcev PM2,5 in delcev nanovelikosti, ki so praktično nevidni.
»Ti delci so tako prodorni, da gredo neposredno v kri, iz pljuč pa v pljučne mehurčke. Ker jih niso analizirali, ne vemo, kaj jih sestavlja.« Na Arsu pravijo, da so na prizorišče požara odpeljali mobilno postajo, ki omogoča spremljanje koncentracij prašnih delcev v realnem času, ne pa tudi kemičnih analiz.
Da je bil požar po vsej verjetnosti strupen in škodljiv tudi za ljudi, kažejo zdravstvene težave (glavoboli, boleča sluznica, pekoče oči…), nad katerimi so se pritoževali nekateri občani Vrhnike. Ogrin je dejal, da je to povezano s strupi, ki so izgoreli v zrak. »Glede na težave ljudi je moral biti prisoten žveplovodik, pa žveplov dioksid, ogromno je moralo biti ogljikovega monoksida, za katerega vemo, da je krvni strup,« je dodal.
So kršili okoljevarstveno dovoljenje?
Ogrin, ki edino rešitev vidi v zaprtju tovarne, meni, da Kemis ni izpolnil okoljevarstvenih zahtev. »To lahko trdim že zato, ker je do požara sploh prišlo,« je dejal in dodal, da je bilo za požarno varnost preslabo poskrbljeno. Po njegovem bi morali biti v objektu 24 ur na dan navzoči ljudje, usposobljeni za požarno varnost, ki pa jih v času požara v poslopju ni bilo. Direktor Kemisa Emil Nanut je odgovoril, da tega v okoljevarstvenem dovoljenju ni in da tega od njih nihče niti ni zahteval. Toda pod eno od točk v okoljevarstvenem dovoljenju piše, da mora upravitelj zagotoviti preventivno vzdrževanje in nadzor vseh naprav.
Ogrin glede na razsežnosti požara predvideva, da odpadki niso bili ustrezno razdrobljeni na več enot in med seboj ločeni s protipožarnimi stenami. Nanut pa je odgovoril, da so tisti odpadki, ki so morali biti ločeni, tudi bili.
