Potem ko so pogajanja o delovni zakonodaji zaradi različnih stališč delodajalcev in sindikatov obstala, premier Miro Cerar pa je ministrico za delo opozoril, da mora na trgu dela najti rešitve, ki ne bodo v korist le delavcem, ampak tudi gospodarstvu, je ministrstvo za delo socialnim partnerjem v petek predstavilo nekoliko spremenjen predlog sprememb. Te niso velike, je pa z njimi ministrica Anja Kopač Mrak verjetno želela ustreči obema stranema.
Umik sankcij za navidezno zaposlene
Za obrtnike in male delodajalce je še zlasti pomembna nekoliko razrahljana dikcija določila iz predloga novele zakona o inšpekciji dela, po katerem bi inšpektorji delodajalcem, ki ne bi pravočasno izplačali plač, lahko prepovedala opravljanje dela oziroma uporabo sredstev za delo. Ta prepoved po novem predlogu ne bi bila več avtomatična, pač pa bi morali inšpektorji upoštevati načelo sorazmernosti in »v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora«. Če bi bil s tem dosežen namen predpisa, bi tako lahko inšpektor izrekel tudi blažje ukrepe.
V predlogu novele zakona o inšpekciji dela tudi ni več predvidenih višjih sankcij za delodajalca, pri katerem opravljajo delo delavci na podlagi civilnopravnih pogodb kljub obstoju elementov delovnega razmerja. Za delodajalce je bila po prvotnih predlogih zagrožena globa v višini od 5000 do 30.000 evrov, zdaj pa je ta enaka kot v obstoječi zakonodaji, torej od 3000 do 20.000 evrov. Poleg tega je ministrstvo na pobudo sindikatov in predstavnikov mladih odpravilo sankcije tudi za tiste, ki takšno delo opravljajo – po prejšnjih predlogih je bila zanje zagrožena kazen v višini od 500 do 2500 evrov. Pri sporazumni odpovedi delovnega razmerja ni bistvenih sprememb, z izjemo 15-dnevnega roka, v katerem lahko delavec od sporazuma odstopi. Širitve odpovednih razlogov za lažje odpuščanje, ki jih delodajalci najglasneje zahtevajo, pa ministrica tudi tokrat ni predlagala.
SD: To je neokusno in nesprejemljivo izsiljevanje
Medtem ko v sindikatih še naprej vztrajajo, da morajo biti ključne določbe usklajene, ob tem pa ostro nasprotujejo kakršnimkoli novim odpovednim razlogom, so delodajalci na petkovem srečanju postavili dodatne pogoje. Po tem, ko so že ves čas zahtevali, da se celotna delovna zakonodaja (zakon o delovnih razmerjih, zakon o urejanju trga dela in zakon o inšpekciji dela) sprejme v paketu in da se z novimi razlogi olajša odpuščanje, zdaj ohrabreni s premierjevo podporo in podporo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška od vlade zahtevajo, da se ta pred novimi pogajanji izreče tudi proti predlogom zakonov o minimalni plači in o inšpekciji dela, ki ju je v parlamentarno proceduro vložila Združena levica (ZL). »Če vlada ne sprejme sklepa, s katerim zavrača ta dva zakona, tudi pogajanj ne bo več,« je v petek poudaril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole, omenjeno grožnjo pa so zatem potrdili tudi v ostalih delodajalskih organizacijah.
V SMC zahteve delodajalcev včeraj niso želeli komentirati, v DeSUS so presenečeni, v SD, od koder prihaja ministrica za delo, pa povsem zgroženi. »Pri predlogih ZL ne gre za vladne zakone, zato vlada nima o tem kaj odločati. Pri zahtevi delodajalcev gre za skrajno neokusno izsiljevanje in poskus vezane trgovine brez primere. To je za nas popolnoma nesprejemljivo,« so povedali v poslanski skupini SD. Koalicija bo problematiko glede delovne zakonodaje obravnavala že danes, še ta teden pa bo na njenem urniku tudi razprava o obeh zakonskih predlogih ZL.
