Škotsko podjetje BSW, ki ima na britanskem otoku s sedmimi žagami tretjinski delež v tamkajšnji žagarski industriji, saj predela več kot dva milijona kubičnih metrov lesa, želi tudi v Sloveniji vzpostaviti dva žagarska obrata. Prvega predvidoma na Gomilskem pri Šentrupertu in drugega v Kočevju, predelalo pa naj bi do 300.000 kubičnih metrov lesa. Z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) je že podpisalo pismo o nameri, na podlagi katerega naj bi mu državno podjetje SiDG 15 let po tržnih cenah zagotavljalo po 100.000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev na leto, preostali les pa naj bi odkupovalo od zasebnih lastnikov, po naših informacijah tudi od Cerkve. Pričakovati je, da bodo Škoti vzeli posel predvsem Avstrijcem, ki zdaj gospodarijo s slovenskim lesom.
Škoti poguba za slovenske žagarje?
Manjši slovenski žagarji in predelovalci lesa so prepričani, da bo škotska naložba, vredna od 30 do 35 milijonov evrov, zanje pogubna. »Ta žaga bo povišala nakupne cene hlodovine. Z njo se bodo morda lahko kosali Avstrijci, slovenski žagarji bomo pa ugasnili. Denar, ki ga bo država dala Škotom za zagon njihove žage, naj raje da nam in nam pusti dihati,« pozivajo nekateri manjši podjetniki. Za stališče o tem smo zaprosili tudi Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, vendar nam na vprašanja niso odgovorili.
Mitja Piškur z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije opozarja, da v Sloveniji trenutno nimamo žage, ki razreže več kot 100.000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev. Naša podjetja po Piškurjevih navedbah predelajo le dobro polovico hlodovine iglavcev iz Slovenije, vse drugo gre v izvoz, medtem ko avstrijske žage približno 40 odstotkov potrebne hlodovine uvozijo. »Slovenija ima v tem pogledu velik zunanjetrgovinski presežek, kar jo uvršča na rep evropskih držav. To razmerje lahko spremenijo le velike žage, zato se mi zdi, da je škotski projekt šele začetek povsem novega obdobja. Na žalost na tem področju v zadnjih 20 letih ni bilo večjega preboja. Naložba, kakršno pri nas načrtujejo Škoti, je edina možnost za zajezitev izvoza hlodovine v Avstrijo. Le podjetje, ki ima trge v Evropi in svetu ter moderno tehnologijo, lahko konkurira žagam v Avstriji predvsem za količine hlodovine, ki gredo trenutno v izvoz. Takšna žaga običajno tudi spodbudi razvoj vzdolž celotne gozdno-lesne vrednostne verige,« je prepričan Mitja Piškur.
Ministrstvi in SiDG so za
Škotski žagarski projekt podpira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Poslovno stabilna žaga s predvidenimi zmogljivostmi lahko pozitivno vpliva na celoten slovenski lesni trg tako pri odkupu iz zasebnih in državnih gozdov kot pri prodaji žaganega lesa domači lesnopredelovalni industriji. Investitor napoveduje, da bo zagotovil sto novih delovnih mest, kar je vsekakor dobrodošlo tudi z vidika razvoja podeželja. Pričakovati je, da bo tovrstna naložba, če bo izpeljana, zajezila izvoz hlodovine v Avstrijo, ki je posledica nekonkurenčnosti obstoječih žag,« so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Dodali so, da škotsko naložbo podpira tudi gospodarsko ministrstvo, ki je pristojno za predelavo lesa. »S tem se strinjajo tudi Združenje lesne in pohištvene industrije ter nekateri slovenski proizvajalci, ki trenutno žagan les uvažajo iz Avstrije,« navaja kmetijsko ministrstvo.
Na gospodarskem ministrstvu na naša vprašanja, ali se strinjajo z načrtovano škotsko naložbo in ali jo bodo tudi denarno podprli (po zgledu japonske naložbe v proizvodnjo robotov), niso odgovorili. Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec pa pravi, da pričakujejo, da bo država najprej denarno podprla okrepitev domačih predelovalcev lesa. »Okrepljeni se bodo lažje povezovali med seboj in s tujimi investitorji, ki bodo gotovo tudi potrebni, saj imajo domači predelovalci za večje naložbe premalo lastnega kapitala,« opozarja Milavec. Namere Škotov ne more komentirati, ker njihovo združenje ni vključeno v dogovore z njimi, prepričan pa je, da bo škotsko podjetje konkurenca slovenskim žagam.
Novi glavni direktor SiDG Zlatko Ficko škotski naložbi ne nasprotuje, podpira tudi podpisano pismo o nameri, po katerem bo SiDG Škotom petnajst let iz državnih gozdov zagotavljal po 100.000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev na leto. »Lesni center, kakršnega v Sloveniji načrtujejo Škoti, je po moje prava pot. Jasno pa mora biti, da odnosi s Škoti ne smejo škodovati obstoječim domačim žagarjem,« sklene Ficko.
