Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so družbe s sedežem v 21 občinah jugovzhodne Slovenije konec lanskega leta poslovale bolje kot v času pred krizo. V primerjavi z letom 2007 danes izkazujejo več skupnih prihodkov in več neto čistega dobička. Ta je leta 2016 znašal 300 milijonov evrov in je največ v zadnjih desetih letih, pravi vodja novomeške izpostave Ajpesa Jelka Lugarič. Povprečna bruto plača v regiji (1684 evrov) je bila tudi tokrat višja od državnega povprečja (1536 evrov).
Novomeški Ajpes je obdelal podatke 2581 podjetij s sedežem v jugovzhodni Sloveniji, od tega jih je 1821 leto končalo s čistim dobičkom. Ustvarila so 5,3 milijarde evrov prihodkov (sedem odstotkov več kot leto prej), od tega 40 odstotkov Krka in Revoz. Kar 65 odstotkov prihodkov družbe ustvarijo z izvozom.
Neto čisti dobiček v višini 300 milijonov evrov regijo uvršča na tretje mesto, takoj za osrednjo Slovenijo in savinjsko regijo. Mikrodružbe so ga podvojile, pri velikih družbah pa se je nekoliko zmanjšal. »Če bi Krka ustvarila tak čisti dobiček kot leta 2015, bi ta v regiji znašal okrog 340 milijonov evrov,« dodaja Lugaričeva. Krkin čisti dobiček je namreč s 146 milijonov v letu 2015 padel na 103 milijone evrov.
Med krizo ni bilo tako močnega poslabšanja kot drugod
Slovenija je v povprečju imela 70-odstotno rast čistega dobička, ta pa se je v regiji povečal le za deset odstotkov, a družbe še vedno poslujejo bolje od državnega povprečja. »Manjša rast je posledica dejstva, da družbe v regiji v času krize niso zaznale tako močnega poslabšanja rezultatov kot v Sloveniji nasploh,« pravi Lugaričeva.
Neto celotni dobiček oziroma razlika med prihodki in odhodki je sicer v regiji znašala 325 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej. Vendar je to po besedah Lugaričeve posledica boljšega poslovnega izida iz financiranja in ne iz redne dejavnosti, ki je padla za pet odstotkov. Tudi število zaposlenih je nihalo. Leta 2007 so družbe v regiji zaposlovale več kot 30.000 ljudi, konec 2016 pa 27.600, kar je 1600 več kot leta 2015. V to številko niso všteti agencijski delavci.
Med občinami, ki vse bolj izgubljajo, Lugaričeva omenja Črnomelj, kjer na prvi pogled gospodarstvo raste, vendar na račun podjetij, ki imajo sedež drugje, denimo Livar in Akrapovič. »Opažamo zmanjševanje tako prihodkov kot neto čistega dobička in števila zaposlenih. To lahko pripišemo tudi dejstvu, da so se družbe, ki so nekoč imele sedež v Črnomlju, pripojile kateri drugi družbi ali pa šle v stečaj.« ds
