Preden se je v soboto na Vrhniki začel protest proti obratovanju tovarne Kemis, kjer je pred tednom dni zagorela še neznana količina nevarnih odpadkov, je mimo prišla starejša gospa s šopom bezga v rokah. »To je biobezeg. Tudi, ko bo šel me odpadke, bo bio,« se je kislo nasmehnila. Ironija je vse, kar ji je ostalo. Kakor drugemu protestniku, ki je dejal, da imajo na Vrhniki zdaj biocigarete.

Pojasnilom, da zrak po hudem požaru ni več onesnažen, ne verjame nihče. Nekateri sogovorniki so tarnali, da še vedno čutijo pekoče grlo in sluznico. Ljudje so podpisovali peticijo za zaprtje Kemisa – zbrali naj bi že okli 1500 podpisov –, se več kot eno uro sprehajali gor in dol čez prehod za pešce, da je bilo nekaj hude krvi me vozniki, manjkalo ni niti transparentov: »Gotof si« in »Čisti vrhniški z(rak)«. Sodelovali so tudi otroci z napisom »Nočemo, da nas zastrupljate«.

V Kemisu se je večkrat vžgalo

»Poglejte,« je dejala Metka Prezelj, ki živi na Vrtnariji v Sinji Gorici v bližini tovarne Kemis. Iz torbice je potegnila telefon in pokazala, kaj je priletelo v njen atrij in v otroški peskovnik. Na fotografiji je bila za četrtino dlani velika zmes, spominjala je na neznani leteči predmet, kot nekakšna skorja iz strjene nafte in s srebrnimi pikicami. Kaj natančno je to, ni vedela. Morda še izve, kajti zemljo namerava dati v analizo. Njeni sosedje so našli več mrtvih čebel, na balkonu imajo črn prah.

Tudi ona pojasnilom Arsa, da zrak ni več onesnažen, ne verjame. »Kajti tudi takrat, ko je bil zrak še zelo kisel, so rekli, da zrak ni onesnažen, mi smo pa komaj živeli,« je dejala. Ne verjame niti pojasnilom direktorja Kemisa Emila Nanuta, da je računalniški strežnik z dokumenti o podatkih odpadkov zgorel. »Pri današnji tehnologiji, ko imajo večja podjetja podatke v elektronskih oblakih, naj bi vse zgorelo… Lepo vas prosim.« Imela je informacijo iz prve roke, da se minuli ponedeljek ni prvič vžgalo v Kemisu, ampak da se je to redno dogajalo, a je v drugih primerih ogenj pogasil lokalni gasilski sistem. To je kasneje na zboru krajanov v Sinji Gorici Nanut potrdil.

Vrhničani ne morejo verjeti, kako je lahko podjetje, ki se ukvarja s tako nevarno dejavnostjo, pred leti dobilo dovoljenje za obratovanje v neposredni bližini hiš, ob potoku, podtalnici, na območju Nature 2000. Nanut pravi, da so potekale tri javne razprave, a da med občani ni bilo veliko zanimanja. Civilna iniciativa se je takrat organizirala, a je proti smradu protestirala le peščica.

Zaradi glavobola na urgenci

Nad nesložnostjo občanov je bil ogorčen Milenko Gajić. »Butalsko je narediti dve pobudi zoper Kemis ob isti uri,« je dejal in dodal, da za javne razprave pred odprtjem Kemisa ni vedel, čeprav redno spremlja medije. Istočasno, ko je v središču Vrhnike potekal protest, so namreč na vprašanja krajanov Sinje Gorice odgovarjali župan Stojan Jakin ter predstavniki civilne zaščite in Gorenja. Jakin se ni želel opredeliti, ali bo skušal sprožiti postopke za odvzem dovoljenja za delovanje Kemisu, najprej želi videti vse izsledke preiskav. Ta teden naj bi javnost vendarle izvedela za rezultate analize zemlje.

Medtem ko je potekala burna razprava, je bil vonj zraka ob hiši družine Kropf, prvih sosedih tovarne Kemis, še vedno oster, potok Tojnica, ki teče ob njihovem domu, pa mrtva. Delavci VGP Drava Ptuj so odstranjevali črno vodo, ko so Kropfovi pojasnjevali, da po požaru nihče od odgovornih ni pristopil do njih in da se niso izognili niti zdravstvenim težavam. Bernarda Kropf je morala zaradi hudih glavobolov na urgenco, kjer so ji s pomočjo infuzije dali analgetike. Za nekaj dni se je preselila iz Sinje Gorice. To je pomagalo. Prepričana je, da je glavobol posledica požara. »Enake težave je imela soseda,« je dejala. Danes, teden dni po požaru, bodo pri njej doma merili kakovost zraka in pobrali vzorce iz gošče v potoku.