Pred slabima dvema letoma sem enega izmed odgovorov na to vprašanje spisal v kolumni z enakim naslovom, zdaj pa sledi nadaljevanje, ki me je ves ta čas vznemirjalo iz več razlogov. Takrat sem se lotil nekaterih skupin naših sodržavljanov. Izbral sem župane, veleposlaništva in parlament. Ni bilo težko ugotoviti, da je delinkventstva, tudi pravega kriminala, v teh izbranih okoljih več kot med povprečnim prebivalstvom Slovenije. Vse bolj utemeljen očitek pa se mi je zdel, da bi bil dolžan pomesti tudi pred svojim pragom. Kar nekaj tega sem sicer storil že pred več leti, ko sem si za nastopno predavanje ob univerzitetni habilitaciji izbral naslov – Etika v akademskem prostoru. Zgodovinski pregled je poln prepričljivih dokazov o zagretosti znanstvenikov za uresničevanje načrtov, kako uničiti v mirnem času, brez kakršnih koli groženj vojne, življenja ljudi, ki po oceni oblasti, podprti z znanstvenimi prispevki, življenja niso bili vredni.
Zadnji dogodki, povezani z afero (le eno izmed mnogih) rektorja primorske univerze Dragana Marušiča, še vedno močno odmevajo v javnosti. Mislim, da bi bilo dobro, č...