Na prelomu glasbenega stoletja in prehoda v novo tisočletje je vse kazalo, da bo duh Nirvane dobil reinkarnacijo v liku in delu vokalno-inštrumentalne skupine iz teksaškega El Pasa, ki sliši na ime At The Drive-In. S svojo frenetično, razvneto in energično kitarsko izvedbo – na odru ali v studiu, vseeno – ter z zapatistično miselnostjo in liriko so bili ATDI najbližje sodobnemu hard rocku skupine Rage Against The Machine.
Toda v nasprotju s slednjimi, ki so svojo kitarsko-ritmično izkušnjo vselej udejanjali in izražali z močno politično noto, so bili ATDI enostavno mladostno bolj divji, neukrotljivi in hitri na strunah in ubrani na razpotegnjenemu mehu. Prihajajo iz mesta, ki je nekakšen demografsko-geografski siamski dvojček, le streljaj čez reko Rio Grande, zloglasnega Ciudad Juáreza na mehiški mejni strani. Njihova poetska širina in tematska pestrost sta se napajali pri uličnih grafitih in urbanih legendah, ki jih je to okolje nenehno reproduciralo. Bili so bolj na stripu kot na radiu. Prva dva albuma Acrobatic Tenement (1996) in še posebno album In/Casino/Out sta bila kronska dokaza, da punk rock še ni zastrigel ušesa poslušalcev, željnih polnokrvne, sveže in nove kitarske glasbe. At The Drive-In so ponujali nepopisano razburljive žive nastope, ki so ohranjali tisto prvinsko in esencialno načelo rockovske glasbe, ki pravi, da največ štejejo koncerti. Četudi so v enem glasbenemu poglavju zgolj naklade prodanih zgoščenk odrejale glasbeno uspešnost, količino denarja in kvazi čast. Od primera Mili Vanilli in vsesplošnega internetnega pretoka glasbe na srečo ne več.
Kdor je imel priložnost videti in slišati ATDI, recimo na treh ljubljanskih koncertih in širše po soseščini, je lahko doživel prostorski tornado, ki je predramil tudi tista najbolj oddaljena migajoča čutila. Nošeni s karizmatičnim dvojcem, s pevcem Cedricom Bixlerjem in kitaristom Omarjem Rodríguezem v ospredju, so At The Drive-In delovali kot tempiran, a hkrati dirigiran projektil, ki se je kljub pogonskemu hrupu ob eksploziji predvsem razločno in jasno slišal. Razločen in dramatičen, toda nikakor ne patetičen. Nekje med narativno poezijo in latinsko hispanskim razglasom. Dovolj mikavno, da je neodvisna založba Grand Royal, ki so jo krmarili fantje iz Beastie Boys, vzela pod svoje okrilje ATD in prehitela v prestopnem roku vseh pet tako imenovanih major music label.
In At The Drive-In, željni igranja in odrskega dokazovanja, so le prestavili v peto hitrost. Ko so leta 2000 izdali čislan in hvaljen album Relationship Of Command, se jim je število nastopov podvojilo. Tudi na takšnih razdaljah, da so se fantje, z reaktivnim (po)letom iz Sao Paula, začeli zbujati na Japonskem. Leta 2001 so zaradi izčrpanosti in zagorelosti enostavno (pre)nehali obstajati. Po daljšem oddihu in burnem razhodu pa so se člansko razcepili na tisto, kar smo spoznali kot Mars Volta in druge Omarjeve in Cedricove glasbene projekte, ter na skupino Sparta, ki jo je ustanovila ritem sekcija Hinojos & Hajjar. Sprti in naveličani drugi drugih so se zarekli, da se skupaj nikoli več ne primejo glasbil. Nikoli?
ATDI so prejšnji teden, po dobrih sedemnajstih letih od zadnjega skupinskega studijskega dela, že omenjene plošče Relationship Of Command, izdali nov album z naslovom In•ter a•li•a. Slednji se sliši kot kronološko, produkcijsko in izvedbeno nadaljevanje tistih ATDI iz preteklosti. Četudi so se njihove novo odkrite vmesne ustvarjalnosti dostikrat zapisale z mastnimi črkami v novejšo antologijo popularne glasbe, ostaja dejstvo, da je peterica iz El Pasa najbolj doma pri At The Drive-In. Prepoznavni eruptivni vzorci skladanja in aranžiranja skladb (No Wolf Like The Present, Holtzclaw, Torrentially Cutshaw, Continium), ki omogočajo Cedricovemu petju, da se na trenutke izraža ali oglaša kot dodaten zvok ali glasbilo. Glasni, a ne agresivni poudarki (Tilting At The Univendor, Governed By Contagions) revoltiranih in zaskrbljenih državljanov, ki bi se, prosto po Trumpu, jutri lahko znašli na gradbišču velikega mehiškega zidu. Kar je bil vsekakor dovolj tehten razlog, da se ATDI vnovič angažirajo. Sila patriotsko in državotvorno.
